nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pravnomočen sklep - povrnitev stroškov postopka - odmera stroškov - konkretizacija pritožbenih navedb - preizkus po uradni dolžnosti
Nasprotni udeleženec obrazloženo ne izpodbija odmere stroškov po višini, v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče pri odmeri stroškov pravilno uporabilo materialno pravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00069703
ZIZ člen 21, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-4. ZPP člen 332a, 332c, 332c/2.
izvršba zaradi vrnitve delavca na delo - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - naknadna nemožnost izpolnitve - policist - uporaba tajnih podatkov v sodnih postopkih - trditveno in dokazno breme dolžnika
Zakon predvideva postopanje in ravnanje tako same stranke kot sodišča z morebitnimi tajnimi podatki v vlogah, ki take podatke (z oznako tajnosti) vsebujejo. Sodišče v takih primerih tudi odloča o možnosti vpogleda nasprotne stranke v take podatke, in sicer odloči na podlagi skrbne presoje interesov po spoštovanju poštenega sodnega postopka in po varstvu tajnih podatkov. Pri tem upošteva pomen navedb in vsebine listine za postopek in lastnost ter občutljivost tajnega podatka, težo in pomen materialnih pravic, o katerih teče spor, ter ali bi razkritje tajnega podatka lahko ogrozilo delovanje organa ali nacionalno varnost. Ni pa mogoče z golim sklicevanjem na tajnost podatkov dolžnici vnaprej pritrditi oziroma ugoditi njenemu ugovoru. Navedeno bi prekomerno poseglo v upnikovo pravico do sodnega varstva in do izjave v postopku.
DZ člen 239, 239/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-7.
pravdna sposobnost - opravljanje dejanj po pooblaščencu - pooblastilo odvetnika - sodba na podlagi pripoznave - nedopustno razpolaganje s tožbenim zahtevkom - soglasje skrbnika za posebni primer - neodobritev neupravičeno zastopanega - brezplačna pravna pomoč - vročitev sklepa - vložitev pritožbe
Če tožena stranka ni pravdno sposobna, ne more veljavno opravljati dejanj po odvetniku, ki ga je sama pooblastila. Sodišče na narok ni povabilo skrbnika za poseben primer in je sodbo na podlagi pripoznave oprlo na nedovoljeno razpolaganje tožene stranke s tožbenim zahtevkom.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - žrtev nasilja v družini - zalezovanje - kršitev prepovedi - izrek denarne kazni - javni interes - varstvo šibkejše stranke - strokovna pomoč - namerno ravnanje - razlaga zakonskega besedila - dokazna ocena
Četudi bi bilo srečanje na A. res naključno, pa ni nobenega dvoma, da je nasprotni udeleženec s tem, ko je predlagateljici z A. sledil na avtobusno postajo (in nato še celo na dva avtobusa, saj je morala predlagateljica prestopiti, da je prišla z A. domov), namerno in vedoma kršil izrečeno prepoved.
Pravno nepomembna je okoliščina, da naj bi predlagateljica izjavila, da izrek denarne kazni ni v njenem interesu.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - sklep o izvršbi - razlaga ustavne odločbe - neizvršljiva odločba domačega sodišča - plačilni nalog - kondemnatorni del sklepa o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi - nepravnomočen sklep o izvršbi
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014 razveljavilo 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ ki je preprečevala razlago določbe prvega odstavka 257. člena ZIZ, da predhodna odredba ne more temeljiti na neizvršljivem plačilnem nalogu, kar je po svoji vsebini tudi del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Iz argumentacije navedene odločbe izhaja stališče o ustavno nedopustnem enačenju različnih kategorij upnikov iz pravdnih oziroma izvršilnih postopkov glede pogoja za izdajo predhodne odredbe v primerih, ko upnik razpolaga z neizvršljivo sodbo na eni strani in z neizvršljivim plačilnim nalogom na drugi strani.
izdaja dodatnega sklepa o dedovanju - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - sprememba obsega zapuščine - nevpisana lastninska pravica - vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - na novo najdeno premoženje
Odločitev sodišča prve stopnje, da je bilo o navedenih parcelah odločeno z dodatnim sklepom o dedovanju z dne 22. 1. 1974, je napačna, da je bilo odločeno s sklepom z dne 23. 10. 1961, pa preuranjena (ker ni jasno, zakaj vpis po uradni dolžnosti v zemljiško knjigo potem ni izveden).
V obravnavani zadevi je ovira za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zaradi novo najdenega premoženja dejstvo, da je sklep o dedovanju z dne 23. 10. 1961 tako pomanjkljiv, da onemogoča izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, saj dediči in njihovi dedni deleži, kot že navedeno, s sklepom o dedovanju z dne 23. 10. 1961 niso ugotovljeni.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - načelo formalne legalitete - ugovorni razlog - pravilna izpolnitev obveznosti - izpolnitev tretjemu - odlog izvršbe - dom dolžnika - višina terjatve - ocena vrednosti nepremičnine - nesorazmernost
V skladu z 280. členom OZ mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodbe med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik. Izpolnitev je veljavna tudi, kadar je opravljena tretjemu, če jo je upnik pozneje odobril ali če jo je izkoristil.
Izvršba mora biti učinkovita in opravljena brez zavlačevanja, zakon pa mora zlasti upoštevati interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe. Ustavni pomen načela enakopravnosti in test sorazmernosti morata imeti v izvršilnem postopku drugačen pomen kot na primer v ureditvi pravdnega postopka. Odlog izvršbe pomeni zastoj v stadiju opravljanja izvršbe, zato ga je treba urediti omejitveno. Za odlog izvršbe morajo biti izpolnjeni strogi pogoji, sicer bi bila izvotljena pravica do sodnega varstva. Določba ZIZ še ne utemeljuje zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na dom dolžnika zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera, to je tudi dejstvo, da se na isto dolžnikovo nepremičnino vodi več izvršb za terjatve, katerih skupna vrednost pa ni več majhna.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - nedopustnost izvršbe na nepremičnini - kmetijska zemljišča, potrebna za preživljanje - trditveno in dokazno breme
Pri uveljavljanju nedopustnosti izvršbe na kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta mora dolžnik določno opredeliti kmetijska zemljišča, ki so mu potrebna za preživljanje, kaj na njih prideluje oziroma zakaj so mu potrebna, konkretizirati mora prihodek, ki ga pridobiva iz kmetijske dejavnosti, in druge lastne prihodke ter prihodke družinskih članov, vse te trditve pa tudi dokazno podpreti. Trditveno in dokazno breme zajema tudi dejstva, iz katerih izhaja, da je opravljanje dejavnosti dolžniku tudi potrebno za njegovo preživljanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070304
OZ člen 574. ZPP člen 286b.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - poslovni delež kot skupno premoženje - obstoj življenjske skupnosti zakoncev - skupno prebivališče - premoženje pridobljeno s posojili - posojilna pogodba - rok za vračilo posojila - celovita dokazna ocena - zapuščinski postopek - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sporna parcela predstavlja posebno premoženje prve toženke. Ni vzbujen dvom o verodostojnosti izpovedbe očeta prve toženke, da je bil denar namenjen za nakup parcele v izključni toženkini lasti.
Očitek bistvene kršitve določb postopka, ker pritožniku ni bila dana možnost podati zaključno besedo, ni upošteven. Pritožnik je ni uveljavljal pred sodiščem prve stopnje in ne gre za bistveno kršitev določb postopka, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
predlog za denarno kaznovanje - sklep o izreku denarne kazni - pritožba zoper sklep o denarni kazni - sodnik kot stranka v postopku - nedovoljena pritožba
Četudi sodišče odloči o predlogu sodnika za kaznovanje, sodnik s podajo predloga ne postane stranka postopka. O morebitnem izreku denarne kazni odloči drug sodnik zgolj zaradi zagotovitve strankine pravice, da o njeni zadevi odloči nepristranski sodnik. Pritožba sodnice zato ni dovoljena.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - podaljšanje ukrepa - spolno nasilje - ogroženost otroka - nasilje nad otrokom - nižji dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - načelo hitrosti postopka - zaščita žrtve
Postopek po ZPND je podoben zavarovanju z začasno (ureditveno) odredbo in ne gre za trajno, pač pa za začasno ureditev. Pri odločanju o podaljšanju je treba ovrednotiti okoliščine na strani žrtve, kot tudi na strani povzročitelja nasilja ter presoditi, ali je zaščita še potrebna.
V postopkih po določbah ZPND zadošča nižji dokazni standard, izkaz odločilnih dejstev s stopnjo verjetnosti. Sodišče mora postopati hitro, izvede le nujno potrebne dokaze, s katerimi s stopnjo verjetnosti ugotovi obstoj ali neobstoj odločilnih dejstev, pri tem pa mora imeti vedno pred očmi interes otroka oz. njegovo zaščito.
Prvostopenjsko sodišče je zavzelo stališče, da je ocena verjetnosti glede obstoja oz. neobstoja odločilnih dejstev približno enaka, ob tehtanju morebitnih posledic, ki bi jih izrek oziroma neizrek ukrepa lahko imel, je pravilno dalo prednost izreku ukrepa zaradi zaščite žrtve (če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeležencev postopka - 5. člen ZPND), a je tudi ugotovilo, da je predkazenski postopek še v teku, obstoji torej utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, to pa po presoji pritožbenega sodišča vodi v zaključek, da izkaz verjetnosti dejanj v škodo otroka ni ovržen.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - obstoj milejšega ukrepa - psihiatrično izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje se je po izvedenem dokaznem postopku lahko zanesljivo prepričalo, da ima pritožnik duševno motnjo (bipolarno afektivno motnjo s psihotičnimi simptomi), ki terja nujno psihiatrično zdravljenje. Pritožnik s svojim vedenjem in ravnanjem, ki je odraz njegove duševne motnje, huje ogroža svoje zdravje, saj je po zadnji hospitalizaciji v marcu letos nadaljnje zdravljenje samovoljno opustil, do svojega zdravstvenega stanja pa je povsem nekritičen. Obenem huje ogroža tudi zdravje svojih bližnjih, zlasti matere, ki jo je pred tokratnim sprejemom na zdravljenje fizično napadel. Poleg tega si pritožnik pod vplivom duševne motnje povzroča hujšo premoženjsko škodo s pretiranim zapravljanjem. Navedenega ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, zlasti ker sta pritožnikova presoja realnosti in njegova sposobnost obvladovati svoje ravnanje zaradi narave in teže duševne motnje hudo moteni. Pritožnik zato ni sposoben oblikovati pravnorelevantne volje glede svojega zdravljenja.
zamuda roka - prepozna pritožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo - trditveno in dokazno breme - nedopustna pritožbena novota
Toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje oziroma pritožbi tovrstnih okoliščin (vpliva močnih analgetikov) ni zatrjeval, zato gre za nedopustno pritožbeno novoto.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072171
KZ-1 člen 308. ZKP člen 366.
odmera kazni - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - prepozna pritožba - navadna pošta
V spisu se ob predložitvi zadeve pritožbenemu sodišču ni nahajala pritožba zagovornika zoper sodbo, temveč se je nahajala le pritožba obtoženca. Na pritožbeni javni seji opravljeni dne 3.8.2023 je odvetniški kandidat zagovornikovega substituta zatrjeval, da je tudi zagovornik vložil pritožbo in sicer z datumom 19.5.2023, in se zavezal, da bo v roku treh dni posredoval dokazilo o vloženi pritožbi. Z dopisom poslanim 3.8.2023 je nato zagovornik posredoval svojo pritožbo in navedel, daje bila pritožba poslana z navadno pošto v maju 2023. Pri tem ni posredoval nobenega dokazila o vloženi pritožbi in s tem ni izkazal, da je dejansko vložil pritožbo. Breme dokazovanja vložitve pravočasne pritožbe je namreč na samem zagovorniku.
Določbe ZIZ o zavarovanju z začasno odredbo ne ločujejo med postopki, začetimi pred uvedbo ali po uvedbi sodnega postopka. To pomeni, da je treba glede obveznosti zbiranja procesnega gradiva, torej glede trditvenega in dokaznega bremena, skladno z določbama 239. člena ZIZ in 15. člena ZIZ smiselno uporabiti splošna pravila pravdnega postopka. Ta pravila, vsebovana v določbah 7. in 212. člena ZPP (razpravno načelo), upniku (tožnikoma) nalagajo, da navede trditve in predlaga izvedbo dokazov za izkaz verjetnosti obstoja terjatve, katere zavarovanje zahteva.4 Sodna praksa se je že izrekla, da je vsak postopek za izdajo začasne odredbe, tudi če je vložen med sodnim postopkom, poseben in samostojen postopek, v katerem mora upnik zato navesti vsa dejstva iz svojega dokaznega bremena in zanje predlagati dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti.
Če bi sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali sta tožnika nedenarno terjatev, zavarovanje katere zahtevata, izkazala s stopnjo verjetnosti na podlagi trditev in dokaznih predlogov, ki sta jih postavila tekom pravde v predhodnih vlogah in ne v predlogu za izdajo začasne odredbe, bi zaradi samostojnosti postopka zavarovanja kršilo razpravno načelo iz 7. in 212. člena ZPP
ZIZ člen 15, 38, 38/5. ZPP člen 365-2. ZFPPIPP člen 279, 279/1, 383.
odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - potrebni stroški za izvršbo - stroški cenilca - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnici v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ priznalo nadaljnje izvršilne stroške in jih naložilo v plačilo dolžniku, ker je ugotovilo, da so bili ti stroški potrebni za izvršbo. Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje pa pritožbene navedbe o nezakonitosti terjatve, izvršbe in posledično cenitve zaradi pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti dolžniku niso pravno relevantne. Predmet pritožbenega preizkusa o odpustu obveznosti dolžniku niso pravno relevantne. Predme pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o nadaljnjih izvršilnih stroških. Tega pa dolžnik konkretizirano niti ne izpodbija.
Nasprotni udeleženec s pritožbo zoper sklep ne more v ničemer izboljšati svojega položaja v tem nepravdnem postopku, zato tudi nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, ki je njemu v celoti v korist. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot nedovoljeno (zaradi pomanjkanja pravnega interesa) zavrglo in ni vsebinsko presojalo presojalo pritožbenih navedb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00070496
DZ člen 4, 4/1, 20. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugotovitev zakonite dedne pravice - ugotovitev obstoja dedne pravice - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - notornost zveze - notornost razmerja - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine - pravica do izjave stranke
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica in zapustnik nista ustvarila nobenega skupnega premoženja, oba sta poudarjala lastno finančno neodvisnost, kar ne predstavlja ekonomske skupnosti kot elementa zunajzakonske skupnosti. Ves čas sta živela ločeno in stalno bivala v lastnih nepremičninah, kar tudi ne zadošča, da bi njuno zvezo lahko ocenili kot zunajzakonsko skupnost. Takšni zaključki sodišča prve stopnje so preuranjeni in deloma neskladni z nesporno ugotovljenimi dejstvi. Zaključek sodišča prve stopnje, da sta zapustnik in tožnica ves čas živela ločeno, je tudi v nasprotju z nespornimi trditvami, da sta vikende pogosto preživljala skupaj in med tednom pogosto skupaj obedovala.
Ob celoviti presoji vseh relevantnih okoliščin, ali konkretna življenjska in ekonomska skupnost tožnice in zapustnika ustreza zunajzakonski skupnosti, bi moralo sodišče prve stopnje opraviti tudi presojo zatrjevane njune medsebojne čustvene navezanosti, intimnosti in notornosti partnerske zveze. Pri ugotavljanju notornosti pa po potrebi zaslišati tudi predlagane priče. Šele po tako ugotovljenem dejanskem stanju bi lahko prepričljivo ugotovilo, ali je konkretni način bivanja tožnice in zapustnika ustrezal pravnemu standardu dalj časa trajajoče življenjske skupnosti.
Sodišče se mora z navedbami stranke, ki so dopustne in relevantne za odločitev, seznaniti in se do njih opredeliti. Ker je sodišče prve stopnje napravilo dokazno oceno brez upoštevanja vseh (zatrjevanih) relevantnih dejstev in okoliščin, ki so pomembna pri presoji ugotavljanja zunajzakonske skupnosti, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Z opustitvijo te dolžnosti je bila kršena tožničina pravica do izjavljanja. O navedenih relevantnih dejstvih je ostala preslišana.
preživnina za otroka - preživninska zmožnost staršev
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo zmožnosti staršev in breme preživljanja mld. hčerke (kar ima prednost pred vsemi ostalimi denarnimi obveznostmi staršev), med oba roditelja razporedilo ustrezno njunim zmožnostim. Toženec tudi sicer konkretizirano ne izpodbija ocene sodišča prve stopnje, da bo s tako določeno preživnino pokril približno 50 % hčerkinih denarnih potreb, katerih ocene ni pritožbeno izpodbijal.