CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00069703
ZIZ člen 21, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-4. ZPP člen 332a, 332c, 332c/2.
izvršba zaradi vrnitve delavca na delo - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - naknadna nemožnost izpolnitve - policist - uporaba tajnih podatkov v sodnih postopkih - trditveno in dokazno breme dolžnika
Zakon predvideva postopanje in ravnanje tako same stranke kot sodišča z morebitnimi tajnimi podatki v vlogah, ki take podatke (z oznako tajnosti) vsebujejo. Sodišče v takih primerih tudi odloča o možnosti vpogleda nasprotne stranke v take podatke, in sicer odloči na podlagi skrbne presoje interesov po spoštovanju poštenega sodnega postopka in po varstvu tajnih podatkov. Pri tem upošteva pomen navedb in vsebine listine za postopek in lastnost ter občutljivost tajnega podatka, težo in pomen materialnih pravic, o katerih teče spor, ter ali bi razkritje tajnega podatka lahko ogrozilo delovanje organa ali nacionalno varnost. Ni pa mogoče z golim sklicevanjem na tajnost podatkov dolžnici vnaprej pritrditi oziroma ugoditi njenemu ugovoru. Navedeno bi prekomerno poseglo v upnikovo pravico do sodnega varstva in do izjave v postopku.
ukrepi za varstvo koristi otroka - zavarovanje z začasno odredbo - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - razlogi za začasno odredbo - ogroženost otroka - stopnja verjetnosti - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - kraj prevzema in oddajanja otroka - odtujevanje otroka - nevarnost nadaljnjega odtujevanja
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni spregledalo, da mati aktivno odtujuje otroka, pri katerem so se že razvili nezdravi psihološki mehanizmi, nadalje pa je obrazložilo, da v trenutni fazi ni potrebna širitev stikov na način, kot jo v celoti predlaga nasprotni udeleženec, saj bo preprečitev ogroženosti za otroka dosežena že s širitvijo stikov, kot jo je določilo sodišče prve stopnje v izreku. Torej ne drži, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj ni v celoti sledilo predlogu nasprotnega udeleženca (in komisije). Pritožba ne pojasni, v čem naj bi se kazala ogroženost otroka, če ni že v tem trenutku za več mesecev vnaprej določen režim širitve stikov. Kot je bilo že povedano, je zavarovanje z začasno odredbo začasna ureditev, ki se lahko spreminja glede na spreminjanje razmer oziroma okoliščin. Kako se bo družinska dinamika v prihodnje razvijala, za vnaprej ni mogoče zanesljivo napovedati. Ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje v nadaljevanju, upoštevaje razvoj situacije, stikov spreminjalo in dodatno širilo (vključno z nočitvami), če in ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločilo le o enkratni razširitvi stikov. Z izpodbijanim sklepom tudi v ničemer ni prejudicirana končna odločitev v zadevi, kjer bo sodišče prve stopnje (in to z višjo stopnjo verjetnosti) presojalo ne le, kaj je potrebno ukreniti, da se prepreči ogroženost otroka, temveč tudi, kaj je v otrokovo največjo korist.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - žrtev nasilja v družini - zalezovanje - kršitev prepovedi - izrek denarne kazni - javni interes - varstvo šibkejše stranke - strokovna pomoč - namerno ravnanje - razlaga zakonskega besedila - dokazna ocena
Četudi bi bilo srečanje na A. res naključno, pa ni nobenega dvoma, da je nasprotni udeleženec s tem, ko je predlagateljici z A. sledil na avtobusno postajo (in nato še celo na dva avtobusa, saj je morala predlagateljica prestopiti, da je prišla z A. domov), namerno in vedoma kršil izrečeno prepoved.
Pravno nepomembna je okoliščina, da naj bi predlagateljica izjavila, da izrek denarne kazni ni v njenem interesu.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pravnomočen sklep - povrnitev stroškov postopka - odmera stroškov - konkretizacija pritožbenih navedb - preizkus po uradni dolžnosti
Nasprotni udeleženec obrazloženo ne izpodbija odmere stroškov po višini, v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče pri odmeri stroškov pravilno uporabilo materialno pravo.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - obstoj milejšega ukrepa - psihiatrično izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje se je po izvedenem dokaznem postopku lahko zanesljivo prepričalo, da ima pritožnik duševno motnjo (bipolarno afektivno motnjo s psihotičnimi simptomi), ki terja nujno psihiatrično zdravljenje. Pritožnik s svojim vedenjem in ravnanjem, ki je odraz njegove duševne motnje, huje ogroža svoje zdravje, saj je po zadnji hospitalizaciji v marcu letos nadaljnje zdravljenje samovoljno opustil, do svojega zdravstvenega stanja pa je povsem nekritičen. Obenem huje ogroža tudi zdravje svojih bližnjih, zlasti matere, ki jo je pred tokratnim sprejemom na zdravljenje fizično napadel. Poleg tega si pritožnik pod vplivom duševne motnje povzroča hujšo premoženjsko škodo s pretiranim zapravljanjem. Navedenega ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, zlasti ker sta pritožnikova presoja realnosti in njegova sposobnost obvladovati svoje ravnanje zaradi narave in teže duševne motnje hudo moteni. Pritožnik zato ni sposoben oblikovati pravnorelevantne volje glede svojega zdravljenja.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - nedopustnost izvršbe na nepremičnini - kmetijska zemljišča, potrebna za preživljanje - trditveno in dokazno breme
Pri uveljavljanju nedopustnosti izvršbe na kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta mora dolžnik določno opredeliti kmetijska zemljišča, ki so mu potrebna za preživljanje, kaj na njih prideluje oziroma zakaj so mu potrebna, konkretizirati mora prihodek, ki ga pridobiva iz kmetijske dejavnosti, in druge lastne prihodke ter prihodke družinskih članov, vse te trditve pa tudi dokazno podpreti. Trditveno in dokazno breme zajema tudi dejstva, iz katerih izhaja, da je opravljanje dejavnosti dolžniku tudi potrebno za njegovo preživljanje.
zamuda roka - prepozna pritožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo - trditveno in dokazno breme - nedopustna pritožbena novota
Toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje oziroma pritožbi tovrstnih okoliščin (vpliva močnih analgetikov) ni zatrjeval, zato gre za nedopustno pritožbeno novoto.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - načelo formalne legalitete - ugovorni razlog - pravilna izpolnitev obveznosti - izpolnitev tretjemu - odlog izvršbe - dom dolžnika - višina terjatve - ocena vrednosti nepremičnine - nesorazmernost
V skladu z 280. členom OZ mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodbe med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik. Izpolnitev je veljavna tudi, kadar je opravljena tretjemu, če jo je upnik pozneje odobril ali če jo je izkoristil.
Izvršba mora biti učinkovita in opravljena brez zavlačevanja, zakon pa mora zlasti upoštevati interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe. Ustavni pomen načela enakopravnosti in test sorazmernosti morata imeti v izvršilnem postopku drugačen pomen kot na primer v ureditvi pravdnega postopka. Odlog izvršbe pomeni zastoj v stadiju opravljanja izvršbe, zato ga je treba urediti omejitveno. Za odlog izvršbe morajo biti izpolnjeni strogi pogoji, sicer bi bila izvotljena pravica do sodnega varstva. Določba ZIZ še ne utemeljuje zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na dom dolžnika zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera, to je tudi dejstvo, da se na isto dolžnikovo nepremičnino vodi več izvršb za terjatve, katerih skupna vrednost pa ni več majhna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070304
OZ člen 574. ZPP člen 286b.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - poslovni delež kot skupno premoženje - obstoj življenjske skupnosti zakoncev - skupno prebivališče - premoženje pridobljeno s posojili - posojilna pogodba - rok za vračilo posojila - celovita dokazna ocena - zapuščinski postopek - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sporna parcela predstavlja posebno premoženje prve toženke. Ni vzbujen dvom o verodostojnosti izpovedbe očeta prve toženke, da je bil denar namenjen za nakup parcele v izključni toženkini lasti.
Očitek bistvene kršitve določb postopka, ker pritožniku ni bila dana možnost podati zaključno besedo, ni upošteven. Pritožnik je ni uveljavljal pred sodiščem prve stopnje in ne gre za bistveno kršitev določb postopka, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - podaljšanje ukrepa - spolno nasilje - ogroženost otroka - nasilje nad otrokom - nižji dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - načelo hitrosti postopka - zaščita žrtve
Postopek po ZPND je podoben zavarovanju z začasno (ureditveno) odredbo in ne gre za trajno, pač pa za začasno ureditev. Pri odločanju o podaljšanju je treba ovrednotiti okoliščine na strani žrtve, kot tudi na strani povzročitelja nasilja ter presoditi, ali je zaščita še potrebna.
V postopkih po določbah ZPND zadošča nižji dokazni standard, izkaz odločilnih dejstev s stopnjo verjetnosti. Sodišče mora postopati hitro, izvede le nujno potrebne dokaze, s katerimi s stopnjo verjetnosti ugotovi obstoj ali neobstoj odločilnih dejstev, pri tem pa mora imeti vedno pred očmi interes otroka oz. njegovo zaščito.
Prvostopenjsko sodišče je zavzelo stališče, da je ocena verjetnosti glede obstoja oz. neobstoja odločilnih dejstev približno enaka, ob tehtanju morebitnih posledic, ki bi jih izrek oziroma neizrek ukrepa lahko imel, je pravilno dalo prednost izreku ukrepa zaradi zaščite žrtve (če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeležencev postopka - 5. člen ZPND), a je tudi ugotovilo, da je predkazenski postopek še v teku, obstoji torej utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, to pa po presoji pritožbenega sodišča vodi v zaključek, da izkaz verjetnosti dejanj v škodo otroka ni ovržen.
DZ člen 239, 239/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-7.
pravdna sposobnost - opravljanje dejanj po pooblaščencu - pooblastilo odvetnika - sodba na podlagi pripoznave - nedopustno razpolaganje s tožbenim zahtevkom - soglasje skrbnika za posebni primer - neodobritev neupravičeno zastopanega - brezplačna pravna pomoč - vročitev sklepa - vložitev pritožbe
Če tožena stranka ni pravdno sposobna, ne more veljavno opravljati dejanj po odvetniku, ki ga je sama pooblastila. Sodišče na narok ni povabilo skrbnika za poseben primer in je sodbo na podlagi pripoznave oprlo na nedovoljeno razpolaganje tožene stranke s tožbenim zahtevkom.
Neutemeljen je očitek o zmotni uporabi 6. člena OZ, tj. o dolžnem ravnanju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Sledeč odločbi VS RS, na katero se sklicuje pritožnik, je zavarovalni zastopnik dolžan potencialni pogodbeni stranki dolžan ne le izročiti splošne pogoje, ampak mu jih tudi razumljivo pojasniti. Upoštevaje ugotovitev, da toženec tožniku ni le izročil izjave o tveganjih in ostalih listin, ampak mu je tudi ustno razložil način delovanja platforme (in bil tudi med kasnejšim upravljanjem z naloženim denarnim zneskom ves čas dosegljiv za morebitna dodatna pojasnila in nasvete), je toženec (tudi) tej ravni skrbnosti, ki jo zagovarja pritožba, zadostil.
predlog za denarno kaznovanje - sklep o izreku denarne kazni - pritožba zoper sklep o denarni kazni - sodnik kot stranka v postopku - nedovoljena pritožba
Četudi sodišče odloči o predlogu sodnika za kaznovanje, sodnik s podajo predloga ne postane stranka postopka. O morebitnem izreku denarne kazni odloči drug sodnik zgolj zaradi zagotovitve strankine pravice, da o njeni zadevi odloči nepristranski sodnik. Pritožba sodnice zato ni dovoljena.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazloženost odgovora na tožbo - pritožba zoper zamudno sodbo - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo - nedopustni pritožbeni razlogi - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - višina dolga - kasnejše poplačilo upnika
Z navedbo, da znesek dolga ni pravilen, pritožba kritizira ugotovljeno dejansko stanje. Utemeljenosti te pritožbene trditve pritožbeno sodišče ne sme presojati, saj se po drugem odstavku 338. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožnik ne izpodbija nobenega od pogojev za izdajo zamudne sodbe po prvem odstavku 318. člena ZPP. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da so bili v obravnavanem primeru podani vsi zahtevani pogoji in je tako sodišče prve stopnje ravnalo pravilno ter zakonito, ko je zamudno sodbo izdalo in v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.
Zgolj v pojasnilo strankam velja dodati, da dejstvo, da je toženec izpolnil svojo obveznost po izdaji izpodbijane sodbe, ne pomeni, da je izpodbijana sodba nepravilna ali nezakonita. V kolikor bi tožnici zahtevali izpolnitev na podlagi predmetne zamudne sodbe, lahko toženec ugovor plačila terjatve uveljavlja v izvršilnem postopku.
izločitev dokazov - odredba o hišni preiskavi - obrazložitev odredbe
Zagovornica v pritožbi pravilno opozarja na nujnost sodne presoje pogojev za izdajo odredbe za hišno preiskavo, kar je bistvo garantne funkcije sodnika, vendar nima prav, da konkretna odredba o hišni preiskavi ne dosega standarda obrazloženosti, vzpostavljenega z ustavnosodnimi merili iz ustavnosodne odločbe Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00074349
SPZ člen 48, 48/1. OZ člen 190, 190/1, 299, 299/2. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 56, 56/2, 59, 59/2. ZD člen 142, 142/3. ZPP člen 154, 154/2, 358, 358-5.
neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - zahtevek za povrnitev vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - vrednost vlaganj v nepremičnino - obstoj zunajzakonske skupnosti - trajanje zunajzakonske skupnosti - nastanek zunajzakonske skupnosti - ocena vrednosti nepremičnine - ureditev mansardnega stanovanja - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - nastanek skupnega premoženja - odplačevanje kreditov - nerazdelna odgovornost - delež zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - začetek teka zamudnih obresti
Skupnost tožnice in prvega toženca je imela značilnosti življenjske skupnosti v smislu čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje še pred začetkom njunega skupnega življenja. Skupaj namreč nista živela le zaradi izgradnje skupnega bivališča. To pomeni, da so vsa vlaganja potekala v času njune zunajzakonske skupnosti.
Za nastanek in obseg skupnega premoženja in za deleže zunajzakonskih partnerjev ni pomembno, kdo od njiju je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kdo od njiju je prispeval denar za plačilo obrokov in koliko kredita je bilo odplačanega v času zunajzakonske skupnosti in koliko po njej. Drugače je lahko le v primeru, če zunajzakonski partner dokaže, da je bil kredit odplačevan iz njegovega posebnega premoženja.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - navzočnost na naroku - razglasitev oporoke - razlaga oporoke - gotovina - sporna vsebina oporoke - sporna dejstva o obsegu zapuščine - spor med dediči zaradi vračunavanja darila v dedni delež - načelo povezanosti zemljišča in objekta - zapisnik o naroku za glavno obravnavo - predodelitev zadeve drugemu sodniku
Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati sodni spis, kar velja tudi zapisnike narokov.
Kljub ugotovljeni zlorabi je pri presoji utemeljenosti reparacijskega zahtevka treba upoštevati ugovor zastaranja druge toženke tako glede glavnice kot zakonskih zamudnih obresti. Na podlagi 202. člena ZDR-1 zastarajo vse terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let, za zastaranje zakonskih zamudnih obresti pa velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ, kar velja tudi v tem primeru.
Tožniku je delovno razmerje pri zadnjem delodajalcu (prvi toženki) prenehalo na podlagi odpovedi in sodišče prve stopnje se ni opredelilo do odpovednega razloga, ki je bil po trditvah tožeče stranke v tem, da je drugotoženka kot edini naročnik tožnikovemu zadnjemu formalnemu delodajalcu odpovedala pogodbo o opravljanju luškoprekladalnih del.
najemna pogodba - najemna pogodba za določen čas - trajno dolžniško upniško razmerje - odpovedni rok - odpoved najemne pogodbe
Ne gre spregledati, da OZ v 616. členu le v zvezi s prenehanjem najemne pogodbe, katere trajanje ni določeno ali določljivo, določa, da taka pogodba preneha z odpovedjo, ki jo vsaka stranka lahko da drugi, spoštujoč odpovedni rok. Kljub temu, da zakon ne predvideva možnosti odpovedi kot načina prenehanja trajnega upniško-dolžniškega razmerja pri pogodbah, pri katerih je čas trajanja določen, pa ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ne izven avtonomije pogodbenih strank, da tudi v primeru razmerij, v katerih je čas trajanja določen, ena drugi omogočita prenehanje pogodbenega razmerja še pred potekom časa, za katerega je bilo pogodbeno razmerje sklenjeno, tudi z odpovedjo.