DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00074349
SPZ člen 48, 48/1. OZ člen 190, 190/1, 299, 299/2. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 56, 56/2, 59, 59/2. ZD člen 142, 142/3. ZPP člen 154, 154/2, 358, 358-5.
neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - zahtevek za povrnitev vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - vrednost vlaganj v nepremičnino - obstoj zunajzakonske skupnosti - trajanje zunajzakonske skupnosti - nastanek zunajzakonske skupnosti - ocena vrednosti nepremičnine - ureditev mansardnega stanovanja - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - nastanek skupnega premoženja - odplačevanje kreditov - nerazdelna odgovornost - delež zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - začetek teka zamudnih obresti
Skupnost tožnice in prvega toženca je imela značilnosti življenjske skupnosti v smislu čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje še pred začetkom njunega skupnega življenja. Skupaj namreč nista živela le zaradi izgradnje skupnega bivališča. To pomeni, da so vsa vlaganja potekala v času njune zunajzakonske skupnosti.
Za nastanek in obseg skupnega premoženja in za deleže zunajzakonskih partnerjev ni pomembno, kdo od njiju je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kdo od njiju je prispeval denar za plačilo obrokov in koliko kredita je bilo odplačanega v času zunajzakonske skupnosti in koliko po njej. Drugače je lahko le v primeru, če zunajzakonski partner dokaže, da je bil kredit odplačevan iz njegovega posebnega premoženja.
DZ člen 161, 162, 153, 157, 159, 7. ZNP-1 člen 100, 42.
začasna odredba o stikih
Pritrditi je sicer pritožbeni navedbi, da je Okrožno sodišče v Celju s sklepom z dne 7. 11. 2022 nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev (med drugim) izreklo ukrepe po določbah ZPND tako glede predlagateljice kot glede njune skupne mld. hčerke A. A. Vendar prvostopno sodišče niti omenjenega ukrepa samega niti razlogov zanj ni spregledalo, pri čemer se je do razmerja med izrečenim ukrepom in urejanjem stikov med mld. A. A. in očetom tudi izrecno opredelilo. Zato ni moč slediti stališču pritožnice o „povoženju“ sodne prepovedi očetu.
V postopku VI N 704/2022 je sodišče v skladu z v ZPND določenimi pogoji in v za to predvidenem postopku ugotavljalo, ali obstajajo pogoji za zaščito žrtev nasilja, medtem ko je v sedaj obravnavanem postopku zaradi spremembe stikov, sproženem po predlagateljici, v okviru katerega je v tej fazi odločalo o izdaji začasne odredbe po uradni dolžnosti in o predlagani začasni odredbi predlagateljice, presojalo ne/obstoj pogojev glede na namen začasne odredbe kot ukrepa začasnega varstva otroka, to je po določbah ZNP-1 in Družinskega zakonika (DZ), v obeh postopkih glede na dejansko stanje v času vsakokratnega odločanja, kot je to tudi pravilno obrazložilo.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - navzočnost na naroku - razglasitev oporoke - razlaga oporoke - gotovina - sporna vsebina oporoke - sporna dejstva o obsegu zapuščine - spor med dediči zaradi vračunavanja darila v dedni delež - načelo povezanosti zemljišča in objekta - zapisnik o naroku za glavno obravnavo - predodelitev zadeve drugemu sodniku
Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati sodni spis, kar velja tudi zapisnike narokov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072171
KZ-1 člen 308. ZKP člen 366.
odmera kazni - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - prepozna pritožba - navadna pošta
V spisu se ob predložitvi zadeve pritožbenemu sodišču ni nahajala pritožba zagovornika zoper sodbo, temveč se je nahajala le pritožba obtoženca. Na pritožbeni javni seji opravljeni dne 3.8.2023 je odvetniški kandidat zagovornikovega substituta zatrjeval, da je tudi zagovornik vložil pritožbo in sicer z datumom 19.5.2023, in se zavezal, da bo v roku treh dni posredoval dokazilo o vloženi pritožbi. Z dopisom poslanim 3.8.2023 je nato zagovornik posredoval svojo pritožbo in navedel, daje bila pritožba poslana z navadno pošto v maju 2023. Pri tem ni posredoval nobenega dokazila o vloženi pritožbi in s tem ni izkazal, da je dejansko vložil pritožbo. Breme dokazovanja vložitve pravočasne pritožbe je namreč na samem zagovorniku.
sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno
Sprememba osebnega imena otroka tako, da je vrstni red v korist mladoletnega otroka, saj bo tako tudi navzven lažja prepoznava, kateri je priimek očeta in kateri priimek matere, oziroma ne bo prihajalo do zamenjav glede priimka očeta in priimka matere.
kaznivo dejanje grožnje - razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - ustrahovanje - silobran
Sodišče prve stopnje je v opisu dejanja v izreku sodbe jasno navedlo vse zahtevane zakonske znake očitanega kaznivega dejanja, vključno s tistimi, ki to kaznivo dejanje ločijo od prekrška. V opisu dejanja je namreč navedeno, na kak način je obdolženka z grdim ravnanjem oškodovanki resno zagrozila, da bo napadla njeno telo, pri čemer je ravnala na opisan način zato, da bi oškodovanko ustrahovala in vznemirila, kar je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe (točka 8) tudi konkretno, podrobno in tehtno obrazložilo.
Določbe ZIZ o zavarovanju z začasno odredbo ne ločujejo med postopki, začetimi pred uvedbo ali po uvedbi sodnega postopka. To pomeni, da je treba glede obveznosti zbiranja procesnega gradiva, torej glede trditvenega in dokaznega bremena, skladno z določbama 239. člena ZIZ in 15. člena ZIZ smiselno uporabiti splošna pravila pravdnega postopka. Ta pravila, vsebovana v določbah 7. in 212. člena ZPP (razpravno načelo), upniku (tožnikoma) nalagajo, da navede trditve in predlaga izvedbo dokazov za izkaz verjetnosti obstoja terjatve, katere zavarovanje zahteva.4 Sodna praksa se je že izrekla, da je vsak postopek za izdajo začasne odredbe, tudi če je vložen med sodnim postopkom, poseben in samostojen postopek, v katerem mora upnik zato navesti vsa dejstva iz svojega dokaznega bremena in zanje predlagati dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti.
Če bi sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali sta tožnika nedenarno terjatev, zavarovanje katere zahtevata, izkazala s stopnjo verjetnosti na podlagi trditev in dokaznih predlogov, ki sta jih postavila tekom pravde v predhodnih vlogah in ne v predlogu za izdajo začasne odredbe, bi zaradi samostojnosti postopka zavarovanja kršilo razpravno načelo iz 7. in 212. člena ZPP
ZIZ člen 15, 38, 38/5. ZPP člen 365-2. ZFPPIPP člen 279, 279/1, 383.
odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - potrebni stroški za izvršbo - stroški cenilca - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnici v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ priznalo nadaljnje izvršilne stroške in jih naložilo v plačilo dolžniku, ker je ugotovilo, da so bili ti stroški potrebni za izvršbo. Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje pa pritožbene navedbe o nezakonitosti terjatve, izvršbe in posledično cenitve zaradi pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti dolžniku niso pravno relevantne. Predmet pritožbenega preizkusa o odpustu obveznosti dolžniku niso pravno relevantne. Predme pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o nadaljnjih izvršilnih stroških. Tega pa dolžnik konkretizirano niti ne izpodbija.
tožba za ugotovitev stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - zavrnitev tožbenega zahtevka - sodba presenečenja - celovita dokazna ocena - najemnik - priposestvovalna doba - nedobrovernost - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - ni navedenih pogojev
Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku. Smisel prepovedi je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena – bodisi kot dejstva, ki utemeljujejo zahtevek ali kot dejstva, s katerimi stranka utemeljuje svoje ugovore. Ne gre pa za sodbo presenečenja v primeru, ko sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se stranka ne strinja.
Sodišče je pravilno zaključilo, da nedobrovernost najemnika zemljišča posredno pomeni tudi nedobrovernost lastnika, saj je lastnik svoja upravičenja izvajal preko najemnika.
postopek za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - sklep o odmeri sodne takse - nezakonitost sklepa - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - dolžnost plačila sodne takse kot stroškov postopka nasprotne stranke - oprostitev plačila sodnih taks v celoti - nujni enotni sosporniki
Po drugem odstavku 15. člena ZST-1 plača takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, njen nasprotnik, razen če je oproščen plačila taks. Tožeča stranka je v pravdi resda propadla, ker pa je bila tudi sama deležna taksne oprostitve, sodišče nanjo ne bi smelo prevaliti plačila sodnih taks, ki bi sicer bremenile toženca.
preživnina za otroka - preživninska zmožnost staršev
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo zmožnosti staršev in breme preživljanja mld. hčerke (kar ima prednost pred vsemi ostalimi denarnimi obveznostmi staršev), med oba roditelja razporedilo ustrezno njunim zmožnostim. Toženec tudi sicer konkretizirano ne izpodbija ocene sodišča prve stopnje, da bo s tako določeno preživnino pokril približno 50 % hčerkinih denarnih potreb, katerih ocene ni pritožbeno izpodbijal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00070496
DZ člen 4, 4/1, 20. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugotovitev zakonite dedne pravice - ugotovitev obstoja dedne pravice - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - notornost zveze - notornost razmerja - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine - pravica do izjave stranke
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica in zapustnik nista ustvarila nobenega skupnega premoženja, oba sta poudarjala lastno finančno neodvisnost, kar ne predstavlja ekonomske skupnosti kot elementa zunajzakonske skupnosti. Ves čas sta živela ločeno in stalno bivala v lastnih nepremičninah, kar tudi ne zadošča, da bi njuno zvezo lahko ocenili kot zunajzakonsko skupnost. Takšni zaključki sodišča prve stopnje so preuranjeni in deloma neskladni z nesporno ugotovljenimi dejstvi. Zaključek sodišča prve stopnje, da sta zapustnik in tožnica ves čas živela ločeno, je tudi v nasprotju z nespornimi trditvami, da sta vikende pogosto preživljala skupaj in med tednom pogosto skupaj obedovala.
Ob celoviti presoji vseh relevantnih okoliščin, ali konkretna življenjska in ekonomska skupnost tožnice in zapustnika ustreza zunajzakonski skupnosti, bi moralo sodišče prve stopnje opraviti tudi presojo zatrjevane njune medsebojne čustvene navezanosti, intimnosti in notornosti partnerske zveze. Pri ugotavljanju notornosti pa po potrebi zaslišati tudi predlagane priče. Šele po tako ugotovljenem dejanskem stanju bi lahko prepričljivo ugotovilo, ali je konkretni način bivanja tožnice in zapustnika ustrezal pravnemu standardu dalj časa trajajoče življenjske skupnosti.
Sodišče se mora z navedbami stranke, ki so dopustne in relevantne za odločitev, seznaniti in se do njih opredeliti. Ker je sodišče prve stopnje napravilo dokazno oceno brez upoštevanja vseh (zatrjevanih) relevantnih dejstev in okoliščin, ki so pomembna pri presoji ugotavljanja zunajzakonske skupnosti, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Z opustitvijo te dolžnosti je bila kršena tožničina pravica do izjavljanja. O navedenih relevantnih dejstvih je ostala preslišana.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazloženost odgovora na tožbo - pritožba zoper zamudno sodbo - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo - nedopustni pritožbeni razlogi - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - višina dolga - kasnejše poplačilo upnika
Z navedbo, da znesek dolga ni pravilen, pritožba kritizira ugotovljeno dejansko stanje. Utemeljenosti te pritožbene trditve pritožbeno sodišče ne sme presojati, saj se po drugem odstavku 338. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožnik ne izpodbija nobenega od pogojev za izdajo zamudne sodbe po prvem odstavku 318. člena ZPP. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da so bili v obravnavanem primeru podani vsi zahtevani pogoji in je tako sodišče prve stopnje ravnalo pravilno ter zakonito, ko je zamudno sodbo izdalo in v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.
Zgolj v pojasnilo strankam velja dodati, da dejstvo, da je toženec izpolnil svojo obveznost po izdaji izpodbijane sodbe, ne pomeni, da je izpodbijana sodba nepravilna ali nezakonita. V kolikor bi tožnici zahtevali izpolnitev na podlagi predmetne zamudne sodbe, lahko toženec ugovor plačila terjatve uveljavlja v izvršilnem postopku.
izločitev dokazov - odredba o hišni preiskavi - obrazložitev odredbe
Zagovornica v pritožbi pravilno opozarja na nujnost sodne presoje pogojev za izdajo odredbe za hišno preiskavo, kar je bistvo garantne funkcije sodnika, vendar nima prav, da konkretna odredba o hišni preiskavi ne dosega standarda obrazloženosti, vzpostavljenega z ustavnosodnimi merili iz ustavnosodne odločbe Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016.
Sodba ima glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar predstavlja kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama so namreč nasprotja tako v samem izreku izpodbijane sodbe kot v njeni obrazložitvi in tudi med izrekom ter obrazložitvijo.
Z navedenimi pritožbenimi izvajanji ni mogoče soglašati. Neutemeljene so navedbe pritožbe, da je sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo izpovedbi zaslišanih prič D. D. in E. E., ker je izpovedbi prič pravilno povzelo in dokazno ocenilo.
Kljub ugotovljeni zlorabi je pri presoji utemeljenosti reparacijskega zahtevka treba upoštevati ugovor zastaranja druge toženke tako glede glavnice kot zakonskih zamudnih obresti. Na podlagi 202. člena ZDR-1 zastarajo vse terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let, za zastaranje zakonskih zamudnih obresti pa velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ, kar velja tudi v tem primeru.
Tožniku je delovno razmerje pri zadnjem delodajalcu (prvi toženki) prenehalo na podlagi odpovedi in sodišče prve stopnje se ni opredelilo do odpovednega razloga, ki je bil po trditvah tožeče stranke v tem, da je drugotoženka kot edini naročnik tožnikovemu zadnjemu formalnemu delodajalcu odpovedala pogodbo o opravljanju luškoprekladalnih del.
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno, kar pomeni, da ugotavljanje elementov delovnega razmerja, določenih v 4. členu ZDR-1, niti ni potrebno.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da obstoji delovno razmerje med strankama v času po prenehanju delovnega razmerja tožnika pri družbi A. d. o. o. pa do tožnikove zaposlitve pri novem delodajalcu – družbi B. d. o. o. Vendar pa je pritožbeno sodišče kljub temu odločitev o obstoju delovnega razmerja razveljavilo, saj ima sodba glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik upravičen do priznanja pravic iz delovnega razmerja pri toženki za obdobje od prenehanja pogodbe o zaposlitvi z A. d. o. o. pa do zaposlitve pri novem delodajalcu (saj je bil tožnik tudi pred navedenim obdobjem v dejanskem delovnem razmerju pri toženki). Toženka pa je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec A. d. o. o., pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
Toženka pravilno navaja, da je bilo trditveno in dokazno breme glede višine reparacijskega tožbenega zahtevka na tožniku. Tožnik je zatrjeval višino plače, do katere bi bil upravičen pri toženki, število mesečno opravljenih nadur, stalno pripravljenost, in v zvezi s tem predlagal tudi dokaze, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - tuja nega in pomoč - starost oškodovanca in višina odškodnine - primerna višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - primarni in sekundarni strah - zmanjšana življenjska aktivnost - skaženost - odškodnina za bodoče telesne bolečine - tek zakonskih zamudnih obresti - premoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pri odmeri pravične denarne odškodnine v premajhni meri upoštevalo dejstvo, da je bil tožnik v času škodnega dogodka star šele 16 let.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070820
ZKP člen 370, 370/2, 285c, 285c/1, 506. KZ-1 člen 57, 57/3, 61, 62, 62/2, 211, 211/1.
kaznivo dejanje goljufije - priznanje krivde - odločba o kazenski sankciji - posebni pogoj - postopek za preklic pogojne obsodbe
Pritožbeno zavzemanje za podaljšanje roka izpolnitve posebnega pogoja za dodatnih šest mesecev ni utemeljeno. Preklic pogojne obsodbe in posledično izrek primarno določene kazni zapora ni stvar avtomatizma, temveč mora sodišče prve stopnje, ob vsakokratni neizpolnitvi obveznosti v določenem roku, skladno z določbo 506. člena ZKP izvesti postopek za preklic pogojne obsodbe. V okviru tega postopka mora ugotoviti, ali je razlog za neizpolnitev obveznosti obsojenčeva nepripravljenost oziroma brezbrižen odnos do izrečene pogojne obsodbe in v njej določenega posebnega pogoja ali pa je vendarle posledica objektivnih okoliščin, zaradi katerih obsojeni - kljub pripravljenosti in trudu - naložene obveznosti v določenem roku ni mogel izpolniti.