Določbe ZIZ o zavarovanju z začasno odredbo ne ločujejo med postopki, začetimi pred uvedbo ali po uvedbi sodnega postopka. To pomeni, da je treba glede obveznosti zbiranja procesnega gradiva, torej glede trditvenega in dokaznega bremena, skladno z določbama 239. člena ZIZ in 15. člena ZIZ smiselno uporabiti splošna pravila pravdnega postopka. Ta pravila, vsebovana v določbah 7. in 212. člena ZPP (razpravno načelo), upniku (tožnikoma) nalagajo, da navede trditve in predlaga izvedbo dokazov za izkaz verjetnosti obstoja terjatve, katere zavarovanje zahteva.4 Sodna praksa se je že izrekla, da je vsak postopek za izdajo začasne odredbe, tudi če je vložen med sodnim postopkom, poseben in samostojen postopek, v katerem mora upnik zato navesti vsa dejstva iz svojega dokaznega bremena in zanje predlagati dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti.
Če bi sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali sta tožnika nedenarno terjatev, zavarovanje katere zahtevata, izkazala s stopnjo verjetnosti na podlagi trditev in dokaznih predlogov, ki sta jih postavila tekom pravde v predhodnih vlogah in ne v predlogu za izdajo začasne odredbe, bi zaradi samostojnosti postopka zavarovanja kršilo razpravno načelo iz 7. in 212. člena ZPP
kaznivo dejanje grožnje - razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - ustrahovanje - silobran
Sodišče prve stopnje je v opisu dejanja v izreku sodbe jasno navedlo vse zahtevane zakonske znake očitanega kaznivega dejanja, vključno s tistimi, ki to kaznivo dejanje ločijo od prekrška. V opisu dejanja je namreč navedeno, na kak način je obdolženka z grdim ravnanjem oškodovanki resno zagrozila, da bo napadla njeno telo, pri čemer je ravnala na opisan način zato, da bi oškodovanko ustrahovala in vznemirila, kar je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe (točka 8) tudi konkretno, podrobno in tehtno obrazložilo.
odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - tuja nega in pomoč - starost oškodovanca in višina odškodnine - primerna višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - primarni in sekundarni strah - zmanjšana življenjska aktivnost - skaženost - odškodnina za bodoče telesne bolečine - tek zakonskih zamudnih obresti - premoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pri odmeri pravične denarne odškodnine v premajhni meri upoštevalo dejstvo, da je bil tožnik v času škodnega dogodka star šele 16 let.
najemna pogodba - najemna pogodba za določen čas - trajno dolžniško upniško razmerje - odpovedni rok - odpoved najemne pogodbe
Ne gre spregledati, da OZ v 616. členu le v zvezi s prenehanjem najemne pogodbe, katere trajanje ni določeno ali določljivo, določa, da taka pogodba preneha z odpovedjo, ki jo vsaka stranka lahko da drugi, spoštujoč odpovedni rok. Kljub temu, da zakon ne predvideva možnosti odpovedi kot načina prenehanja trajnega upniško-dolžniškega razmerja pri pogodbah, pri katerih je čas trajanja določen, pa ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ne izven avtonomije pogodbenih strank, da tudi v primeru razmerij, v katerih je čas trajanja določen, ena drugi omogočita prenehanje pogodbenega razmerja še pred potekom časa, za katerega je bilo pogodbeno razmerje sklenjeno, tudi z odpovedjo.
preživnina za otroka - preživninska zmožnost staršev
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo zmožnosti staršev in breme preživljanja mld. hčerke (kar ima prednost pred vsemi ostalimi denarnimi obveznostmi staršev), med oba roditelja razporedilo ustrezno njunim zmožnostim. Toženec tudi sicer konkretizirano ne izpodbija ocene sodišča prve stopnje, da bo s tako določeno preživnino pokril približno 50 % hčerkinih denarnih potreb, katerih ocene ni pritožbeno izpodbijal.
Nasprotni udeleženec s pritožbo zoper sklep ne more v ničemer izboljšati svojega položaja v tem nepravdnem postopku, zato tudi nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, ki je njemu v celoti v korist. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot nedovoljeno (zaradi pomanjkanja pravnega interesa) zavrglo in ni vsebinsko presojalo presojalo pritožbenih navedb.
ZPP člen 105, 108, 108/5. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 73.
zavrženje vloge - predložitev ustrezne listine
Sodišče prve stopnje je lahko vložnikovo vlogo le zavrglo, saj je ni popravil in dopolnil, da bi bila primerna za vsebinsko obravnavo in meritorno sojenje v zadevi.
URS člen 29. ZKP člen 4, 70, 70/1, 83, 148, 148/4, 285e, 402, 402/3.
izločitev dokazov - jezik - formalna obramba - kršitev pravice do obrambe
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je bil obdolženec v jeziku, ki ga razume, predhodno seznanjen z vsemi njegovimi pravicami iz četrtega odstavka 148. člena ZKP ter da je organom pregona prostovoljno izročil mobilni telefon in skladno z drugim odstavkom 219.a člena ZKP šele v navzočnosti prevajalke podpisal veljavno privolitev za preiskavo elektronske naprave. Iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča je razvidno stališče, da se formalna obramba razteza samo na zaslišanje obdolženca, ne pa tudi na predhodno zaslišanje prič v okviru nujnih preiskovalnih dejanj (prvi odstavek 166. člena ZKP). To pomeni, da obdolžencu zaradi nenavzočnosti odvetnika, ki v času zaslišanja prič še ni opravljal funkcije zagovornika, niso bila kršena pravna jamstva iz določbe 29. člena Ustave.
tožba za ugotovitev stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - zavrnitev tožbenega zahtevka - sodba presenečenja - celovita dokazna ocena - najemnik - priposestvovalna doba - nedobrovernost - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - ni navedenih pogojev
Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku. Smisel prepovedi je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena – bodisi kot dejstva, ki utemeljujejo zahtevek ali kot dejstva, s katerimi stranka utemeljuje svoje ugovore. Ne gre pa za sodbo presenečenja v primeru, ko sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se stranka ne strinja.
Sodišče je pravilno zaključilo, da nedobrovernost najemnika zemljišča posredno pomeni tudi nedobrovernost lastnika, saj je lastnik svoja upravičenja izvajal preko najemnika.
ZPP člen 108, 158, 188, 188/3, 436, 436/2. ZIZ člen 62, 62/2.
povrnitev pravdnih stroškov - pravdni stroški po umiku tožbe - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - razveljavitev sklepa o izvršbi - sklep o ustavitvi postopka - nadaljevanje postopka - plačilni nalog - oblikovanje tožbenega zahtevka - zavrženje vloge
Upoštevaje, da tožena stranka ni oporekala trditvi, da je bil tožbeni zahtevek umaknjen po izpolnitvi zahtevka, tožeča stranka pa je izkazala, da je tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka, je tožena stranka upravičena do povrnitve potrebnih stroškov postopka.
sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno
Sprememba osebnega imena otroka tako, da je vrstni red v korist mladoletnega otroka, saj bo tako tudi navzven lažja prepoznava, kateri je priimek očeta in kateri priimek matere, oziroma ne bo prihajalo do zamenjav glede priimka očeta in priimka matere.
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno, kar pomeni, da ugotavljanje elementov delovnega razmerja, določenih v 4. členu ZDR-1, niti ni potrebno.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da obstoji delovno razmerje med strankama v času po prenehanju delovnega razmerja tožnika pri družbi A. d. o. o. pa do tožnikove zaposlitve pri novem delodajalcu – družbi B. d. o. o. Vendar pa je pritožbeno sodišče kljub temu odločitev o obstoju delovnega razmerja razveljavilo, saj ima sodba glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik upravičen do priznanja pravic iz delovnega razmerja pri toženki za obdobje od prenehanja pogodbe o zaposlitvi z A. d. o. o. pa do zaposlitve pri novem delodajalcu (saj je bil tožnik tudi pred navedenim obdobjem v dejanskem delovnem razmerju pri toženki). Toženka pa je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec A. d. o. o., pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
Toženka pravilno navaja, da je bilo trditveno in dokazno breme glede višine reparacijskega tožbenega zahtevka na tožniku. Tožnik je zatrjeval višino plače, do katere bi bil upravičen pri toženki, število mesečno opravljenih nadur, stalno pripravljenost, in v zvezi s tem predlagal tudi dokaze, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00074349
SPZ člen 48, 48/1. OZ člen 190, 190/1, 299, 299/2. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 56, 56/2, 59, 59/2. ZD člen 142, 142/3. ZPP člen 154, 154/2, 358, 358-5.
neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - zahtevek za povrnitev vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - vrednost vlaganj v nepremičnino - obstoj zunajzakonske skupnosti - trajanje zunajzakonske skupnosti - nastanek zunajzakonske skupnosti - ocena vrednosti nepremičnine - ureditev mansardnega stanovanja - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - nastanek skupnega premoženja - odplačevanje kreditov - nerazdelna odgovornost - delež zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - začetek teka zamudnih obresti
Skupnost tožnice in prvega toženca je imela značilnosti življenjske skupnosti v smislu čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje še pred začetkom njunega skupnega življenja. Skupaj namreč nista živela le zaradi izgradnje skupnega bivališča. To pomeni, da so vsa vlaganja potekala v času njune zunajzakonske skupnosti.
Za nastanek in obseg skupnega premoženja in za deleže zunajzakonskih partnerjev ni pomembno, kdo od njiju je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kdo od njiju je prispeval denar za plačilo obrokov in koliko kredita je bilo odplačanega v času zunajzakonske skupnosti in koliko po njej. Drugače je lahko le v primeru, če zunajzakonski partner dokaže, da je bil kredit odplačevan iz njegovega posebnega premoženja.
Kljub ugotovljeni zlorabi je pri presoji utemeljenosti reparacijskega zahtevka treba upoštevati ugovor zastaranja druge toženke tako glede glavnice kot zakonskih zamudnih obresti. Na podlagi 202. člena ZDR-1 zastarajo vse terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let, za zastaranje zakonskih zamudnih obresti pa velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ, kar velja tudi v tem primeru.
Tožniku je delovno razmerje pri zadnjem delodajalcu (prvi toženki) prenehalo na podlagi odpovedi in sodišče prve stopnje se ni opredelilo do odpovednega razloga, ki je bil po trditvah tožeče stranke v tem, da je drugotoženka kot edini naročnik tožnikovemu zadnjemu formalnemu delodajalcu odpovedala pogodbo o opravljanju luškoprekladalnih del.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazloženost odgovora na tožbo - pritožba zoper zamudno sodbo - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo - nedopustni pritožbeni razlogi - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - višina dolga - kasnejše poplačilo upnika
Z navedbo, da znesek dolga ni pravilen, pritožba kritizira ugotovljeno dejansko stanje. Utemeljenosti te pritožbene trditve pritožbeno sodišče ne sme presojati, saj se po drugem odstavku 338. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožnik ne izpodbija nobenega od pogojev za izdajo zamudne sodbe po prvem odstavku 318. člena ZPP. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da so bili v obravnavanem primeru podani vsi zahtevani pogoji in je tako sodišče prve stopnje ravnalo pravilno ter zakonito, ko je zamudno sodbo izdalo in v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.
Zgolj v pojasnilo strankam velja dodati, da dejstvo, da je toženec izpolnil svojo obveznost po izdaji izpodbijane sodbe, ne pomeni, da je izpodbijana sodba nepravilna ali nezakonita. V kolikor bi tožnici zahtevali izpolnitev na podlagi predmetne zamudne sodbe, lahko toženec ugovor plačila terjatve uveljavlja v izvršilnem postopku.
izločitev dokazov - odredba o hišni preiskavi - obrazložitev odredbe
Zagovornica v pritožbi pravilno opozarja na nujnost sodne presoje pogojev za izdajo odredbe za hišno preiskavo, kar je bistvo garantne funkcije sodnika, vendar nima prav, da konkretna odredba o hišni preiskavi ne dosega standarda obrazloženosti, vzpostavljenega z ustavnosodnimi merili iz ustavnosodne odločbe Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016.
sklenitev zavezovalnega posla - sklep o pristojnosti - obligacijska pravica
Kljub temu, da kupoprodajna pogodba, katere sklenitev zahteva tožeča stranka, vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice tožeče stranke na predmetni nepremičnini, pa zahtevek ni stvarnopravne, temveč obligacijskopravne narave.
Tožeča stranka torej s tožbenim zahtevkom zahteva šele sklenitev kupne pogodbe, torej sklenitev zavezovalnega pravnega posla, to pa je obligacijski zahtevek. Kot izhaja iz sodne prakse, le-ta šteje za obligacijski zahtevek (zahtevek na izpolnitev pogodbe) tudi zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v primeru, če je kupoprodajna pogodba za nepremičnino že veljavno sklenjena, medtem ko v predmetni zadevi do sklenitve le-te še sploh ni prišlo.
dvom o nepristranskosti sodišča - nepristranskost in neodvisnost sojenja - načelo neodvisnosti sodstva
Po ustaljeni sodni praksi sicer poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - navzočnost na naroku - razglasitev oporoke - razlaga oporoke - gotovina - sporna vsebina oporoke - sporna dejstva o obsegu zapuščine - spor med dediči zaradi vračunavanja darila v dedni delež - načelo povezanosti zemljišča in objekta - zapisnik o naroku za glavno obravnavo - predodelitev zadeve drugemu sodniku
Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati sodni spis, kar velja tudi zapisnike narokov.