Sodba ima glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar predstavlja kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama so namreč nasprotja tako v samem izreku izpodbijane sodbe kot v njeni obrazložitvi in tudi med izrekom ter obrazložitvijo.
sklenitev zavezovalnega posla - sklep o pristojnosti - obligacijska pravica
Kljub temu, da kupoprodajna pogodba, katere sklenitev zahteva tožeča stranka, vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice tožeče stranke na predmetni nepremičnini, pa zahtevek ni stvarnopravne, temveč obligacijskopravne narave.
Tožeča stranka torej s tožbenim zahtevkom zahteva šele sklenitev kupne pogodbe, torej sklenitev zavezovalnega pravnega posla, to pa je obligacijski zahtevek. Kot izhaja iz sodne prakse, le-ta šteje za obligacijski zahtevek (zahtevek na izpolnitev pogodbe) tudi zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v primeru, če je kupoprodajna pogodba za nepremičnino že veljavno sklenjena, medtem ko v predmetni zadevi do sklenitve le-te še sploh ni prišlo.
dvom o nepristranskosti sodišča - nepristranskost in neodvisnost sojenja - načelo neodvisnosti sodstva
Po ustaljeni sodni praksi sicer poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja.
Nasprotni udeleženec s pritožbo zoper sklep ne more v ničemer izboljšati svojega položaja v tem nepravdnem postopku, zato tudi nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, ki je njemu v celoti v korist. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot nedovoljeno (zaradi pomanjkanja pravnega interesa) zavrglo in ni vsebinsko presojalo presojalo pritožbenih navedb.
Z navedenimi pritožbenimi izvajanji ni mogoče soglašati. Neutemeljene so navedbe pritožbe, da je sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo izpovedbi zaslišanih prič D. D. in E. E., ker je izpovedbi prič pravilno povzelo in dokazno ocenilo.
Zgolj zaradi v dopisu zatrjevanega delnega poplačila s sodbo naložene ji obveznosti, torej zgolj zaradi zatrjevanega poplačila glavnice, toženkin pravni interes za pritožbo ni odpadel (primerjaj četrti odstavek 343. člena ZPP). Zato ni bilo prav nobene potrebe po pozivanju na izjasnitev o vloženi pritožbi s pretnjo presumpcije umika.
Umik pritožbe mora biti jasen in izrecen. Ker toženka pritožbe ni umaknila, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo izpodbijanega ugotovitvenega sklepa.
Upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjuje ničnost izvršnice, saj meni, da kot izvršnice ni mogoče šteti listinske izjave dolžnika, ki se nanaša na finančne storitve. Ta trditev v predlogu je ostala nekonkretizirana, zato upnik svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00068596
ZIZ člen 62. ZPP člen 154, 154/1, 157, 158, 158/1, 188, 188/3, 214, 214/2. OZ člen 288.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - ustavitev pravdnega postopka - privolitev v umik tožbe - neobstoj povoda za tožbo - delno plačilo - umik predloga za izvršbo - obračun upnikove terjatve - obstoj terjatve - izpolnitev zahtevka - nezanikana dejstva - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Sporno pravno vprašanje je, ali je odločitev o stroških postopka treba opreti na 157. ali na 158. člen ZPP. Okoliščine primera utemeljujejo uporabo 157. člena ZPP, saj tožena stranka ni dala povoda za tožbo (predlog za izvršbo) in je v pravdnem postopku soglašala z umikom tožbe. Ali je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, bi bilo pomembno, če bi tožena stranka dala povod za tožbo.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - likvidna sredstva - premoženjsko in finančno stanje stranke - dokazno breme - vrednost poslovnega deleža
Sodišče prve stopnje je ob pomanjkljivi dokazni podlagi za leto 2022 svojo odločitev pravilno oprlo na podatke, s katerimi je v času odločanja o toženkinem predlogu razpolagalo, tj. na podatke iz letnega poročila za leto 2020. Iz teh pa izhaja, da toženka razpolaga s finančnimi sredstvi in premoženjem za plačilo sodne takse.
Ker toženka za transakcijske račune v različnih državah članicah Evropske Unije ni predložila podatkov o njihovem stanju, ni dokazala zatrjevanega slabega likvidnostnega stanja.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - generalna klavzula
Vsebinski okvir generalne klavzule ni strogo navezan samo na dolžnikovo odgovornost nasproti njegovim upnikom. Po širše zajemajočih pravnih standardih vestnosti in poštenja so pravno lahko odločilne tudi druge okoliščine, ki kažejo, ali se je dolžnik na premoženjskem področju vedel odgovorno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00068647
ZPP člen 452, 452/4, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - sklenitev zavarovalne pogodbe - seznanitev s splošnimi pogoji - neplačilo premije - neizvedba predlaganih dokazov - odločanje na podlagi listinskih dokazov - prepozno vložena vloga - iztek roka za odgovor na pripravljalno vlogo - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog - izračun dolga - dejansko stanje - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je odločilo brez razpisa naroka ter navedb v toženčevi pripravljalni vlogi ni upoštevalo, saj je bila vloga vložena po izteku roka.
sodna taksa - plačilo sodne takse - vložitev pravnega sredstva - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - taksa za postopek o posebnih pritožbah - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste
Taksna obveznost za pritožbeni postopek nastane z vložitvijo pravnega sredstva; ne/utemeljenost pritožbe na nastanek taksne obveznosti nima vpliva.
sodba na podlagi pripoznave - zatrjevana dejstva - pavšalne navedbe - dokazovanje dejstev - predložitev dokazov - zahteva za izvedbo naroka - nepristop stranke na narok - epidemija - COVID-19
Sodišče je utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave potem, ko je ugotovilo, da toženka, ki je zahtevala izvedbo naroka, na narok ni prišla, čeprav je bila vredu vabljena.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-1, 12/2-2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - nepopolna vloga - posledice nedopolnitve vloge
Med obvezne sestavine predloga za taksno oprostitev med drugim sodijo tudi podatki o predlagateljevih družinskih članih in davčna številka predlagatelja taksne oprostitve.
ZPP člen 212, 339, 339/1, 458, 458/1. OZ člen 100, 240, 633, 634.
pritožba v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo za opravljena dela - znižanje plačila zaradi napak - stvarna napaka - nedovoljeni pritožbeni razlogi - procesno dokazno breme - prehod dokaznega bremena - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbene novote - nesklepčnost ugovora
S trditvami, da je na tožniku dokazno breme glede strokovnosti opravljenega dela, pritožba smiselno uveljavlja kršitev določb o procesnem dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP. Ker gre za relativno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, uveljavljanje le-te v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno. Kljub temu pa velja pojasniti, da trditveno in dokazno breme določa materialno pravo. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz domneve, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere, torej da je materialno dokazno breme na tožniku (100., 240., 633. in 634. člen OZ). Po ugotovitvi, da se je tožnik razbremenil odgovornosti za stvarno napako, je procesno dokazno breme skladno z določbo 212. člena ZPP prešlo na stran toženca.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija za pritožbo - procesna legitimacija za pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - upnik - ugovor o prerekanju terjatve - rok za vložitev ugovora - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožnica ni v tem stečajnem postopku prijavila nobene svoje terjatve, prav tako pa tudi ne ločitvene ali izločitvene pravice. Pritožnica zato ni upnica v predmetnem stečajnem postopku. Ker ZFPPIPP ne določa, da bi imele tudi druge osebe, ki niso stranke postopka, pravico vložiti pritožbo proti sklepu o preizkusu terjatev iz 69. člena ZFPPIPP, pritožnica ni procesno legitimirana za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - sklep o zavrnitvi predloga - ugovor upnika - aktivna procesna legitimacija
Upnik je prijavil terjatev po preteku trimesečnega roka po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja, kot je določeno v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP, zato si statusa upnika - stranke postopka osebnega stečaja ni pridobil že s samo prijavo terjatve. Naknadno prijavljena terjatev ni bila preizkušena, zato upnik ob vložitvi ugovora ni imel aktivne procesne legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.
Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja v skladu z drugim odstavkom 397. člena ZFPPIPP, zato je določilo 385. člena ZFPPIPP glede procesne legitimacije strank uporabljivo tudi v postopku odpusta obveznosti.
V primeru ničnostne tožbe po določbah od 390. do 394. člena ZGD-1, ki se smiselno uporabljajo tudi za družbo z omejeno odgovornostjo (522. člen ZGD-1), je pasivno legitimirana družba in ne E. E., ki je bil s spornim skupščinskim sklepom imenovan za novega zakonitega zastopnika.
Sklep zakonitega zastopnika o preklicu prokure je korporacijskopravni akt družbe, zato je tudi zahtevek na ugotovitev ničnosti slednjega mogoče naperiti le zoper družbo in ne zoper E. E., ki je sprejel takšen sklep v imenu družbe.
Za tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register na podlagi 41. člena ZSReg, katerega pravni temelj je sklep skupščine oziroma zakonitega zastopnika, za katerega se zahteva ugotovitev ničnosti, je pasivno legitimiran subjekt vpisa (torej družba).