izločitev dokazov - odredba o hišni preiskavi - obrazložitev odredbe
Zagovornica v pritožbi pravilno opozarja na nujnost sodne presoje pogojev za izdajo odredbe za hišno preiskavo, kar je bistvo garantne funkcije sodnika, vendar nima prav, da konkretna odredba o hišni preiskavi ne dosega standarda obrazloženosti, vzpostavljenega z ustavnosodnimi merili iz ustavnosodne odločbe Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068868
KZ-1 člen 62, 62/2, 220, 220/1. ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari
Sodišče prve stopnje je pogojno obsodbo preklicalo še v zakonsko določenem roku, vendar je ta potekel v pritožbenem postopku, še pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču, ki jo je prejelo v reševanje dne 22. 6. 2023. Zaradi poteka časa, v katerem se lahko pogojna obsodba zaradi neizpolnitve obveznosti prekliče, pritožbeno sodišče utemeljenosti pritožbe ni presojalo, temveč je po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno, kar pomeni, da ugotavljanje elementov delovnega razmerja, določenih v 4. členu ZDR-1, niti ni potrebno.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da obstoji delovno razmerje med strankama v času po prenehanju delovnega razmerja tožnika pri družbi A. d. o. o. pa do tožnikove zaposlitve pri novem delodajalcu – družbi B. d. o. o. Vendar pa je pritožbeno sodišče kljub temu odločitev o obstoju delovnega razmerja razveljavilo, saj ima sodba glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik upravičen do priznanja pravic iz delovnega razmerja pri toženki za obdobje od prenehanja pogodbe o zaposlitvi z A. d. o. o. pa do zaposlitve pri novem delodajalcu (saj je bil tožnik tudi pred navedenim obdobjem v dejanskem delovnem razmerju pri toženki). Toženka pa je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec A. d. o. o., pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
Toženka pravilno navaja, da je bilo trditveno in dokazno breme glede višine reparacijskega tožbenega zahtevka na tožniku. Tožnik je zatrjeval višino plače, do katere bi bil upravičen pri toženki, število mesečno opravljenih nadur, stalno pripravljenost, in v zvezi s tem predlagal tudi dokaze, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
Določbe ZIZ o zavarovanju z začasno odredbo ne ločujejo med postopki, začetimi pred uvedbo ali po uvedbi sodnega postopka. To pomeni, da je treba glede obveznosti zbiranja procesnega gradiva, torej glede trditvenega in dokaznega bremena, skladno z določbama 239. člena ZIZ in 15. člena ZIZ smiselno uporabiti splošna pravila pravdnega postopka. Ta pravila, vsebovana v določbah 7. in 212. člena ZPP (razpravno načelo), upniku (tožnikoma) nalagajo, da navede trditve in predlaga izvedbo dokazov za izkaz verjetnosti obstoja terjatve, katere zavarovanje zahteva.4 Sodna praksa se je že izrekla, da je vsak postopek za izdajo začasne odredbe, tudi če je vložen med sodnim postopkom, poseben in samostojen postopek, v katerem mora upnik zato navesti vsa dejstva iz svojega dokaznega bremena in zanje predlagati dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti.
Če bi sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali sta tožnika nedenarno terjatev, zavarovanje katere zahtevata, izkazala s stopnjo verjetnosti na podlagi trditev in dokaznih predlogov, ki sta jih postavila tekom pravde v predhodnih vlogah in ne v predlogu za izdajo začasne odredbe, bi zaradi samostojnosti postopka zavarovanja kršilo razpravno načelo iz 7. in 212. člena ZPP
ZIZ člen 15, 38, 38/5. ZPP člen 365-2. ZFPPIPP člen 279, 279/1, 383.
odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - potrebni stroški za izvršbo - stroški cenilca - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnici v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ priznalo nadaljnje izvršilne stroške in jih naložilo v plačilo dolžniku, ker je ugotovilo, da so bili ti stroški potrebni za izvršbo. Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje pa pritožbene navedbe o nezakonitosti terjatve, izvršbe in posledično cenitve zaradi pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti dolžniku niso pravno relevantne. Predmet pritožbenega preizkusa o odpustu obveznosti dolžniku niso pravno relevantne. Predme pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o nadaljnjih izvršilnih stroških. Tega pa dolžnik konkretizirano niti ne izpodbija.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - generalna klavzula
Vsebinski okvir generalne klavzule ni strogo navezan samo na dolžnikovo odgovornost nasproti njegovim upnikom. Po širše zajemajočih pravnih standardih vestnosti in poštenja so pravno lahko odločilne tudi druge okoliščine, ki kažejo, ali se je dolžnik na premoženjskem področju vedel odgovorno.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija za pritožbo - procesna legitimacija za pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - upnik - ugovor o prerekanju terjatve - rok za vložitev ugovora - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožnica ni v tem stečajnem postopku prijavila nobene svoje terjatve, prav tako pa tudi ne ločitvene ali izločitvene pravice. Pritožnica zato ni upnica v predmetnem stečajnem postopku. Ker ZFPPIPP ne določa, da bi imele tudi druge osebe, ki niso stranke postopka, pravico vložiti pritožbo proti sklepu o preizkusu terjatev iz 69. člena ZFPPIPP, pritožnica ni procesno legitimirana za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
prijava terjatev - prijava izločitvene pravice - zahteva za izplačilo denarnega zneska - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - stroški v zvezi s prodajo - sorazmerni del - stroški stečajnega postopka - razdelitvena masa
Postopek preizkusa izločitvenih pravic ureja 303. člen ZFPPIPP. Za preizkus izločitvenih pravic se smiselno uporabljajo 61. do 63. člen, 65. do 67. člen, prvi do četrti odstavek 69. člena in 70. do 72. člen ZFPPIPP (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP). Pri smiselni uporabi določb iz prvega odstavka 303. člena ZFPPIPP se namesto pojma "terjatev" uporablja pojem "izločitvena pravica" (drugi odstavek 303. člena ZFPPIP).
Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, ki ga vloži upnik, ki je to terjatev prijavil, je namenjen zgolj odpravi morebitnih napak glede upoštevanja prijavljenih terjatev v osnovnem seznamu, ne pa tudi preizkusu razlogov prerekanja.
Izločitvena upnica bi lahko ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev uspešno vložila le v primeru, če upraviteljica njenega utemeljenega ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ne bi upoštevala v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev (smiselno 1. točka prvega odstavka 66. člena ZFPPPIPP). Ker izločitvena upnica takih razlogov, zaradi katerih bi bilo treba izdelati popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev, niti ni navajala, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugovor izločitvene upnice proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (1. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP) pravilno zavrnilo.
Sodišče v stečajnem postopku razlogov prerekanja vsebinsko ne presoja. Ker pravilnosti izjave upravitelja o prerekanju terjatev sodišče ne preverja, s sklepom o preizkusu terjatev zgolj ugotovi, katere terjatve so priznane ali prerekane. Njihov obstoj ali neobstoj se na podlagi vložene tožbe v nadaljevanju ugotavlja v drugem ustreznem sodnem postopku.
Izločitvenega upnika lahko bremenijo edino stroški v zvezi s prodajo nepremičnine, na katerih ima izločitveno pravico, ne pa sorazmerni del stroškov celotnega stečajnega postopka.
sodna taksa - plačilo sodne takse - vložitev pravnega sredstva - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - taksa za postopek o posebnih pritožbah - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste
Taksna obveznost za pritožbeni postopek nastane z vložitvijo pravnega sredstva; ne/utemeljenost pritožbe na nastanek taksne obveznosti nima vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00068596
ZIZ člen 62. ZPP člen 154, 154/1, 157, 158, 158/1, 188, 188/3, 214, 214/2. OZ člen 288.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - ustavitev pravdnega postopka - privolitev v umik tožbe - neobstoj povoda za tožbo - delno plačilo - umik predloga za izvršbo - obračun upnikove terjatve - obstoj terjatve - izpolnitev zahtevka - nezanikana dejstva - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Sporno pravno vprašanje je, ali je odločitev o stroških postopka treba opreti na 157. ali na 158. člen ZPP. Okoliščine primera utemeljujejo uporabo 157. člena ZPP, saj tožena stranka ni dala povoda za tožbo (predlog za izvršbo) in je v pravdnem postopku soglašala z umikom tožbe. Ali je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, bi bilo pomembno, če bi tožena stranka dala povod za tožbo.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - likvidna sredstva - premoženjsko in finančno stanje stranke - dokazno breme - vrednost poslovnega deleža
Sodišče prve stopnje je ob pomanjkljivi dokazni podlagi za leto 2022 svojo odločitev pravilno oprlo na podatke, s katerimi je v času odločanja o toženkinem predlogu razpolagalo, tj. na podatke iz letnega poročila za leto 2020. Iz teh pa izhaja, da toženka razpolaga s finančnimi sredstvi in premoženjem za plačilo sodne takse.
Ker toženka za transakcijske račune v različnih državah članicah Evropske Unije ni predložila podatkov o njihovem stanju, ni dokazala zatrjevanega slabega likvidnostnega stanja.
ZPP člen 44, 44/2, 343, 343/3. ZST-1 tarifna številka 30010.
nedovoljena pritožba - sprememba vrednosti spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - ugovor zoper plačilni nalog
Ker z izpodbijanim sklepom ni sprejeta meritorna odločitev, pritožnik v tem pritožbenem postopku spremembe odločitve o obravnavanem civilnopravnem razmerju ne more doseči.
ZPP člen 212, 339, 339/1, 458, 458/1. OZ člen 100, 240, 633, 634.
pritožba v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo za opravljena dela - znižanje plačila zaradi napak - stvarna napaka - nedovoljeni pritožbeni razlogi - procesno dokazno breme - prehod dokaznega bremena - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbene novote - nesklepčnost ugovora
S trditvami, da je na tožniku dokazno breme glede strokovnosti opravljenega dela, pritožba smiselno uveljavlja kršitev določb o procesnem dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP. Ker gre za relativno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, uveljavljanje le-te v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno. Kljub temu pa velja pojasniti, da trditveno in dokazno breme določa materialno pravo. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz domneve, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere, torej da je materialno dokazno breme na tožniku (100., 240., 633. in 634. člen OZ). Po ugotovitvi, da se je tožnik razbremenil odgovornosti za stvarno napako, je procesno dokazno breme skladno z določbo 212. člena ZPP prešlo na stran toženca.
Upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjuje ničnost izvršnice, saj meni, da kot izvršnice ni mogoče šteti listinske izjave dolžnika, ki se nanaša na finančne storitve. Ta trditev v predlogu je ostala nekonkretizirana, zato upnik svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00068647
ZPP člen 452, 452/4, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - sklenitev zavarovalne pogodbe - seznanitev s splošnimi pogoji - neplačilo premije - neizvedba predlaganih dokazov - odločanje na podlagi listinskih dokazov - prepozno vložena vloga - iztek roka za odgovor na pripravljalno vlogo - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog - izračun dolga - dejansko stanje - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je odločilo brez razpisa naroka ter navedb v toženčevi pripravljalni vlogi ni upoštevalo, saj je bila vloga vložena po izteku roka.
Zgolj zaradi v dopisu zatrjevanega delnega poplačila s sodbo naložene ji obveznosti, torej zgolj zaradi zatrjevanega poplačila glavnice, toženkin pravni interes za pritožbo ni odpadel (primerjaj četrti odstavek 343. člena ZPP). Zato ni bilo prav nobene potrebe po pozivanju na izjasnitev o vloženi pritožbi s pretnjo presumpcije umika.
Umik pritožbe mora biti jasen in izrecen. Ker toženka pritožbe ni umaknila, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo izpodbijanega ugotovitvenega sklepa.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - sklep o zavrnitvi predloga - ugovor upnika - aktivna procesna legitimacija
Upnik je prijavil terjatev po preteku trimesečnega roka po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja, kot je določeno v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP, zato si statusa upnika - stranke postopka osebnega stečaja ni pridobil že s samo prijavo terjatve. Naknadno prijavljena terjatev ni bila preizkušena, zato upnik ob vložitvi ugovora ni imel aktivne procesne legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.
Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja v skladu z drugim odstavkom 397. člena ZFPPIPP, zato je določilo 385. člena ZFPPIPP glede procesne legitimacije strank uporabljivo tudi v postopku odpusta obveznosti.
V primeru ničnostne tožbe po določbah od 390. do 394. člena ZGD-1, ki se smiselno uporabljajo tudi za družbo z omejeno odgovornostjo (522. člen ZGD-1), je pasivno legitimirana družba in ne E. E., ki je bil s spornim skupščinskim sklepom imenovan za novega zakonitega zastopnika.
Sklep zakonitega zastopnika o preklicu prokure je korporacijskopravni akt družbe, zato je tudi zahtevek na ugotovitev ničnosti slednjega mogoče naperiti le zoper družbo in ne zoper E. E., ki je sprejel takšen sklep v imenu družbe.
Za tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register na podlagi 41. člena ZSReg, katerega pravni temelj je sklep skupščine oziroma zakonitega zastopnika, za katerega se zahteva ugotovitev ničnosti, je pasivno legitimiran subjekt vpisa (torej družba).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070271
ZPP člen 8, 155, 155/1, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 350, 350/2. OZ člen 4, 5, 15, 28, 28/1, 243, 243/4, 243/5, 289, 299, 299/2, 336, 336/1, 349, 349/1, 442, 442/2, 642, 642/2. Zakon o zastaranju terjatev (1953) člen 2, 2/1. ZDDV-1 člen 63, 63/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskem razmerju - načelo vestnosti in poštenja - projektiranje - obveznost naročnika - določitev plačila in izplačilo - kupnina - pravica do izjave - kdaj je pogodba sklenjena - sprejem ponudbe - čas izpolnitve - čas izpolnitve, če rok ni določen - podjemna pogodba (pogodba o delu) - terjatve iz gospodarskih pogodb - zamuda dolžnika - zastaranje - kdaj pride dolžnik v zamudo - kdaj začne zastaranje teči - ugovor zastaranja - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - dokazi in izvajanje dokazov - dokazna ocena - nasprotje med razlogi o vsebini listin in vsebino listine - zastaranje terjatve - dan, ko ima upnik pravico zahtevati izpolnitev obveznosti - seznanitev s podatki - odbitek DDV - obseg pravice do odbitka ddv - obseg in višina škode
Sodišče lahko ohranja zvestobo 8. členu ZPP, tudi kadar pri utemeljevanju svoje dokazne ocene o obstoju nekega dejstva čisto vseh dokazov, ki jih je v zvezi s tem dejstvom izvedlo, v obrazložitvi sodbe izrecno ne analizira ali sploh omeni. To namreč še ne pomeni, da jih ni upoštevalo. Ali je ravnalo pravilno, bo odvisno od vsebine in kakovosti dokazov, ki jih je imelo pred seboj, in od okoliščin zadeve.
Ne bi bilo prav, da bi v vseh primerih zastaranje steklo natanko prvi dan po dnevu, ko je upnik smel terjati izpolnitev. Včasih namreč upnik potrebuje določen čas, da zbere elemente, od katerih je odvisno, natanko kaj ali koliko sme terjati od dolžnika.
V primerih, v katerih je zanesljivo, da stranka, ki je zavezanka za plačilo DDV in ki sme DDV, ki ga je plačala ali morala plačati svojemu pooblaščencu, ki je ravno tako zavezanec za ta davek, upoštevati kot odbitno postavko (kot "vstopni DDV") pri obračunu svoje davčne obveznosti, tega ni upravičena prejeti še od nasprotne stranke. Ker si sme DDV odbiti, to v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP ni potreben strošek, ki bi ga morala nositi njena pravdna nasprotnica.