redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - utemeljenost odpovednega razloga - dokazna ocena izpovedi prič
Delodajalec se lahko zaradi slabega finančnega stanja odloči za zmanjšanje števila zaposlenih, ni pa mu mogoče očitati nezakonitega ravnanja, če delo organizira drugače (z razporeditvijo dela med že zaposlene delavce).
obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - mnenje lečečega zdravnika - predlog za zaslišanje izvedenca
Po določbi prvega odstavka 496. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 70.a členom KZ-1, sodišče odloča o nadaljnjem izvajanju ali spremembi varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu na podlagi mnenja zdravnikov. Praviloma gre za mnenje zdravnikov zdravstvenega zavoda, v katerem se ukrep izvaja oziroma lečečih zdravnikov, ki stanje zdravljene osebe najbolje poznajo, sicer pa zdravstveni zavod tudi sam lahko sodišču predlaga spremembo izvajanja ukrepa, kadar oceni, da ta ukrep ni več potreben. Sodišče, ki samo nima potrebnega strokovnega znanja, torej odloča na podlagi mnenja tistih, ki takšno znanje imajo in ki izvajajo zdravljenje konkretne osebe. Kadar so stališča zdravnikov, ki so neposredno udeleženi pri zdravljenju jasna in nedvoumna, potem ni nobene potrebe po angažiranju izvedenca in takšnega ravnanja tudi vsebina mnenja C. C. ne narekuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069534
SPZ člen 77. ZNP člen 125. SZ-1 člen 112. ZPP člen 285, 313.
delitev nepremičnine v solastnini - delitev z izplačilom vrednosti solastnih deležev - fizična delitev z izplačilom razlike - določitev vrednosti solastninskega deleža - vrednost nepremičnine - ustanovitev stvarne služnosti - služnostna pot - potek služnostne poti - zmotna uporaba materialnega prava - materialno procesno vodstvo v nepravdnem postopku - izročitev nepremičnin - paricijski rok
Ker je sodišče upoštevalo vrednost nepremičnine, kot da bi bila deljena v naravi, čeprav se za delitev v naravi ni odločilo ter pri tem spregledalo zmanjšano vrednost nepremičnine na račun obstoječe služnosti, je materialno pravo napačno uporabilo in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Sodišče v zadevi odloča glede na stanje nepremičnine na dan izdaje sklepa.
Določitev petnajstnevnega roka za izročitev nepremičnine, v kateri prebiva s svojo družino, ne bi bila življenjska, temveč bi predstavljala rigidno in nesmotrno odločitev. Splošno znano dejstvo je, da iskanje nepremičnine in selitev terja svoj čas. Pritožbeno sodišče se je zato pri določitvi roka smiselno oprlo na četrti odstavek 112. člena SZ-1, ki ureja izselitvene roke v primeru odpovedi najemne pogodbe. Sodišče ne sme določiti roka za izselitev, ki bi bil krajši kot 30 dni in ne roka, ki bi bil daljši od 60 dni. Glede na okoliščine primera je kot primeren rok za izročitev nepremičnine v posest drugi predlagateljici določilo 30 dni po prejemu denarnega izplačila.
ZNP v 125. členu določa, da sodišče v postopku za delitev stvari po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.
Sodišče ni ravnalo kot aktivni spodbujevalec procesnih aktivnosti udeležencev, čeprav je to v nepravdnih postopkih, kot je obravnavani, še posebej potrebno. V takšnih zadevah se ne odloča o sporu, ampak gre za urejanje medsebojnih razmerij med strankami (osebnih, premoženjskih, družinskih, itd.). Slednje pa zahteva celosten pristop k obravnavanju zadeve. V novem postopku bo moralo sodišče odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, začenši s tem, da bo nasprotnega udeleženca z ustreznim materialno procesnim vodstvom vzpodbudilo, da navedbe ustrezno dopolni.
prekrški - vročanje pisanj - smiselna uporaba ZUP - sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - tek preizkusne dobe - začetek teka
Po določbi drugega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) se v rednem sodnem postopku za vročanje pisanj določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) uporabljajo smiselno in ne dobesedno. To pomeni, da je njihovo uporabo treba prilagoditi posebnostim prekrškovnega postopka, oziroma v predmetni zadevi še posebej posebnostim postopka izvršitve prekrškovnih odločb. Po 140. členu ZP-1 se pisne odločbe o prekršku vročajo obdolžencu in zagovorniku. Enako v zvezi z drugim odstavkom 66. člena ZP-1 velja tudi za ostale odločbe sodišča v postopku, torej tudi v postopku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj gre za odločbe, ki imajo v postopku izvršitve enak pomen kot odločba o prekršku v postopku o prekršku. Sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je bil zato pravilno vročen obema. Za začetek teka preizkusne dobe pa je odločilen dan vročitve storilcu, saj je le storilec tisti, ki je bil dolžan opraviti in izpolniti svoje obveznosti, ki so bile navedene v sklepu, nanj se tudi nanaša preizkusna doba, zato zanj ne sme biti dvoma o začetku in koncu njenega teka.
Sodišče mora ob upoštevanju petega odstavka 38. člena ZIZ preizkusiti potrebnost vseh s strani upnika priglašenih stroškov in preveriti utemeljenost vseh priglašenih postavk.
nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - umik tožbe - sprememba tožbe - vročanje družbi - pravdni stroški po umiku tožbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da za zapadlost računa, ki se nanaša na redno mesečno obveznost, ki izhaja iz Pogodbe o upravljanju, ni treba, da bi bil vsak račun poslan priporočeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074793
KZ-1 člen 47, 47/2, 308, 308/3. ZKP člen 370, 370/1.
priznanje krivde - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne okoliščine - denarna kazen - koristoljubnost - izgon tujca iz države
Kolikor se obtoženec pritožuje, da z dejanjem ni zasledoval protipravne premoženjske koristi in ga je storil brez naklepa, s tem izpodbija na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. V tej zadevi je obtoženec krivdo po obtožbi priznal in je sodišče njegovo priznanje sprejelo ter se posledično glede na določbo drugega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper dejansko stanje ne more pritožiti.
posvojitev - dejanska posvojitev - nepopolna posvojitev - dedna pravica - obstoj dedne pravice - dokazi in dokazovanje - izvedba dokazov - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - zavrnitev dokaznih predlogov
Če posvojitev ni izvedena po zakonsko predvidenem postopku, je ni mogoče šteti za posvojitev, posledično pa nima pravnih učinkov. Drži sicer pritožbena navedba, da za odgovor na vprašanje, ali je zapustnica res posvojila tožnika, ne zadošča le podatek iz rojstne matične knjige. Vendar pa tožnik v postopku ni uspel izkazati, da bi bilo v smeri njegove posvojitve opravljeno vsaj kakšno izmed dejanj, predvidenih z zakonom.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00069007
KZ-1 člen 86.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Pritožbeno sodišče tako pritrjuje prvostopenjskim razlogom, da nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist pri obsojenemu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, prav tako takšna nadomestitev ne bi imela generalnega oziroma specialno preventivnega učinka, saj obsojenca že predhodno odobrena alternativna izvršitev zaporne kazni ni odvrnila od inkriminiranega prihodnjega ravnanja.
delna oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba
V okviru instituta oprostitve plačila sodne takse pravne osebe ni mogoče v celoti oprostiti plačila sodne takse. Glede na jasno zakonsko določbo tožeča stranka niti s trditvami o nesposobnosti zakonitega zastopnika za delo ne more doseči ugodnejše odločitve v povezavi s plačilom sodnih taks.
Splošno zatrjevanje o neverodostojnosti izpovedi (poimensko nedoločenih) prič zaradi domnevnega interesa za izid postopka, brez navedbe konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da je njihova izpoved neverodostojna, ni utemeljeno.
Neutemeljeno je zavzemanje tožnic, da bi sodišče prve stopnje moralo ugoditi njunemu tožbenemu zahtevku že zato, ker se toženka v roku 3 dni od prejema njunih opominov zaradi zatrjevanih kršitev nanju ni odzvala, s čimer naj bi zamudila procesni rok za aktivno odpravo očitanih kršitev. Navedeni rok ni procesni rok, zamuda katerega bi utemeljevala zakonitost izrednih odpovedi tožnic in posledično ugoditev tožbenemu zahtevku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069096
KZ-1 člen 173, 173/3, 191, 191/1. URS člen 29.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje nasilja v družini - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena verodostojnosti prič
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sledilo določni in prepričljivi izpovedbi oškodovanke B. B., ki je obdolženca ves čas kazenskega postopka skladno obremenjevala, izvedenec mag. C. C. pa v njeni izpovedbi tudi ni zaznal nobenih neskladij.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072212
KZ-1 člen 74, 75, 75/2, 186, 186/1. ZKP člen 499, 499/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - protipravno pridobljena premoženjska korist - odvzem protipravne premoženjske koristi - višina protipravne premoženjske koristi
Sodišče obstoj premoženjske koristi, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ugotavlja po uradni dolžnosti (prvi odstavek 499. člena ZKP). Če sodišče ugotovi, da je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi njega pridobljena premoženjska korist, je odvzem take koristi obligatoren. Odsotnost tožilčevega predloga za odvzem premoženjske koristi oziroma obtoženkino priznanje krivde, na navedeno dolžnost sodišča ne vplivata.
Nekatere situacije terjajo, da se premoženjska korist odvzame po tako imenovanem bruto principu oziroma, da se določena premoženjska vlaganja storilca pri oceni premoženjske koristi ne upoštevajo. Stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, kot so stroški za nakup droge, ki že sam po sebi predstavlja storitev kaznivega dejanja, se ne odštevajo, zato jih pri oceni višine premoženjske koristi ni mogoče priznati.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko okoliščini, da je bil obtoženec v Republiki Srbiji obsojen za kaznivo dejanje nedovoljenega posedovanja prepovedanih drog (246.a člen Kazenskega zakonika Republike Srbije), ni dalo teže kot jo pričakuje pritožnica. V tej zvezi ima obtoženčeva zagovornica prav, da gre za dejanje (posest nedovoljenih drog), ki v Republiki Sloveniji ne predstavlja kaznivega dejanja ampak je le prekršek. Poleg tega gre za povsem drugovrstno dejanje od sedaj očitanega.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odmera kazenske sankcije
Z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami, s katerimi pritožnica povzema vsebino posameznih listin in trdi, da ni z vso gotovostjo dokazano, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, pa zagovornica prikazuje drugačno presojo ugotovljenega dejanskega stanja, s čimer izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje.
Zaključek o neogibni potrebnosti potrebnosti pripora zagovornica obtoženega B. B. izpodbija s pavšalnimi navedbami o primernosti milejšega ukrepa. Ker se pritožba do takšnega na načelni ravni zatrjevanega očitka ne opredeli konkretno, tudi pritožbeno sodišče vsebinske presoje takega očitka ne more opraviti.
odgovornost delodajalca - škodni dogodek - padec z gradbenega odra - vzrok za nastanek škode - objektivna odškodninska odgovornost - izključitev objektivne odškodninske odgovornosti - dokazovanje - dokazi in dokazovanje
Zavarovanec tožene stranke odgovarja za škodo, ki je posledica njegove neskrbnosti, ne pa za tisto škodo in tveganje, ki se mu je tožnik izpostavil samovoljno, ker se je odločil, da za sestop ne bo uporabil za to predvidene sistemske lestve, ampak bo plezal po gradbenem odru. S takšno odločitvijo je prevzel nase vse rizike, ki so bili povezani s plezanjem. Panel je padel, ker ga je uporabil kot oporo pri plezanju, čemur panel ni namenjen in ker ni dokaza, ki bi potrdil, da bi zaradi delnega odvijačenja panel padel tudi v primeru, da se ga tožnik ne bi oprijel med plezanjem, čemur nikoli ni bil namenjen, tudi ni podlage za soodgovornost tožnikovega delodajalca.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - poziv stranki na odpravo nesklepčnosti - solidarna odgovornost več povzročiteljev škode - razveljavitev prvostopne sodbe
V četrtem odstavku 186. člena OZ je določeno, da kadar ni dvoma, da je škodo povzročila neka izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na nek način med seboj povezane, ni pa mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila, odgovarjajo te osebe solidarno. Navedeno določbo je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, saj je zahtevek v tem delu zavrnilo (tudi) zato, ker na podlagi navedb ni moglo zaključiti, kdo izmed štirih tožencev je vrv postavil in zmotno menilo, da ni navedb o solidarni odgovornosti tožencev, ker ni navedeno kaj točno je posamezni toženec naredil.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 371, 371/1, 371/1-11.
priporni razlogi - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Zlasti obtoženčevo preteklo življenje, zaznamovano z nasiljem tudi do konkretne oškodovanke in preostale ugotovljene okoliščine obtoženčeve ponovitvene nevarnosti, ki izhajajo iz 5. točke izpodbijane odločbe, negirajo pritožbeno trditev, da teža očitanega kaznivega dejanja in način storitve, naj ne bi utemeljevale podlage za ugotovitev ponovitvene nevarnosti.