ZPND člen 22d. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - izrek ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja - ogrožanje življenja - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - ugovorni postopek - pravica do sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja - odločanje o ugovoru - trajanje ukrepa
Nasprotni udeleženec nima le pravice do izjave v postopku, v katerem se odloča o omejitvi njegovih pravic, ampak ima tudi pravico do njihove presoje. Ne bi imelo smisla, če bi zakonodajalec uredil pravico udeleženca v postopku, če ne bi obenem tudi zagotavljal, da bo njegova izjava presojana oziroma da bo v postopku odločeno.
Okoliščina, da je potekel čas trajanja izrečenega sodnega ukrepa, preden je sodišče uspelo odločiti o ugovoru nasprotnega udeleženca, ne omejuje sodišča, da o njem vsebinsko odloči.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 371, 371/1, 371/1-11.
priporni razlogi - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Zlasti obtoženčevo preteklo življenje, zaznamovano z nasiljem tudi do konkretne oškodovanke in preostale ugotovljene okoliščine obtoženčeve ponovitvene nevarnosti, ki izhajajo iz 5. točke izpodbijane odločbe, negirajo pritožbeno trditev, da teža očitanega kaznivega dejanja in način storitve, naj ne bi utemeljevale podlage za ugotovitev ponovitvene nevarnosti.
URS člen 26. OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 7, 7/2, 8, 15, 212, 262, 262/2, 315, 315/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZUP člen 145, 145/3, 222.
odškodninska odgovornost upravnega organa - kvalificirana protipravnost - izgubljeni dobiček - višina izgubljenega dobička - trditveno in dokazno breme - res iudicata - vmesna sodba sodišča druge stopnje
Stališče pravne teorije je, da je izgubljeni dobiček razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali.
oporoka - uveljavljanje neveljavnosti oporoke - neveljavnost oporoke - pristnost podpisa oporočitelja - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - oporočna priča
Nepomembno je, kdo je oporoko ponaredil, bistvena za ta spor je ugotovitev, da podpis na oporoki in na primerjalnem nespornem gradivu (ki je bil pridobljen tudi s strani tretjih oseb), ni napisala ista oseba. Vprašanja, ali je podpis na oporoki in spornih 50 podpisov falsificiranih, zato ni treba rešiti z novim izvedencem.
zahtevek za izločitev iz zapuščine - prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - vrednost vlaganj v nepremičnino - metoda ocenjevanja - izvedensko mnenje - izvedenec kmetijske stroke - pripombe na izvedensko mnenje - venire contra factum proprium - druga pravdna zadeva - predhodno vprašanje - stroški odgovora na pritožbo - nepotrebni stroški
Metoda, ki jo izvedenec izbere za opravo naloge, ki mu jo zaupa sodišče, je prepuščena njemu, saj je strokovnjak. Zgolj sklicevanje na znanstveni članek, češ da je bila uporabljena metoda napačna, ne da bi pojasnil, kako se je to napačno odrazilo, ne vzbuja dvoma v verodostojnost izvedenskega mnenja.
Zagovorniki utemeljeno opozarjajo, da je sodišče prve stopnje v točki 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa netočno navedlo, da obdolženec ni zatrjeval, da bi zaseženi kip „Kip predice v narodni noši“ imel v posesti na zakoniti podlagi. Iz podatkov spisa namreč izhaja ravno nasprotno. Obdolženec je prav to navajal ves čas kazenskega postopka, pri čemer je pojasnjeval, da je navedeni kip leta 2001 kupil od stečajne upraviteljice družbe M. d.d., za kupnino 290.000,00 SIT.
pritožba zoper sklep o stroških postopka - paricijski rok - rok za izpolnitev dajatve - izpolnitev denarne dajatve - dolžina paricijskega roka - zakonsko določen rok
Zakon o pravdnem postopku v 313. členu določa, da sodišče, kadar naloži kakšno dajatev, določi tudi rok, v katerem se mora izpolniti. Dolg tožene stranke je bil denarni, zato je 15 dnevni paricijski rok povsem pravilen in zakonito določen. Prejemanje državnih subvencij tožene stranke (ki najbrž niti niso namenjene za poravnavanje njenih judikatnih terjatev), na to nikakor ne vpliva.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. OZ člen 190, 198.
zamudna sodba - pritožba zoper zamudno sodbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - nasprotje med trditvami in dokazi - trditveno breme stranke - posledice neodgovora na tožbo - domneva priznanja tožbenih trditev - uporaba solastnega stanovanja - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina)
Glede na citirano 3. točko 318. člena ZPP pritožba zmotno meni, da bi moral tožnik dokazati, da je bil proti svoji volji izključen iz uporabe stanovanja in da mu je toženka uporabo stanovanja branila, da bi sodišče lahko zahtevku ugodilo. Šteje se namreč, da tožena stranka, s tem, ko na tožbo ne odgovori, zatrjevana dejstva, na katera tožeča stranka opira zahtevek priznava.
posojilna pogodba - obstoj posojilnega razmerja - nastanek obligacijskega razmerja - zakoniti zastopnik družbe - razpolaganje s sredstvi - višina posojila - nekonkretizirane pritožbene navedbe
Čim je obstoj posojilne pogodbe dokazan, je nepomembno, za kaj je toženec izposojeni denar pravzaprav porabil in se je sodišče prve stopnje s tem ukvarjalo po nepotrebnem. Zato so tudi vsi pritožbeni očitki v tej smeri nerelevantni. Namen porabe denarja bi bil pomemben v primeru, če bi bil ta porabljen brez podlage. V tem primeru bi se namreč ugotavljalo, ali je bil tožnik neupravičeno obogaten (190. člen OZ). V primeru, ko je podlaga za prenos denarja pogodba, pa so vsa vprašanja nepogodbene obligacije logično in po naravi stvari izključena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069906
KZ-1 člen 93, 93/1, 94, 94/3.
denarna kazen - zastaranje izvršitve kazni - zastaranje izvršitve denarne kazni - tek in prekinitev zastaranja - izmikanje - bivanje v tujini - naslov v tujini
Zastaranje izvršitve denarne kazni po tretjem odstavku 94. člena KZ-1 ne teče takrat, kadar se obsojenec izmika izvršitvi kazni, pri čemer mora iti za aktivno in zavestno ravnanje obsojenca, s katerim preprečuje izvršitev kazni, ob tem pa morajo razlogi, ki preprečujejo izvršitev kazni izhajati iz sfere obsojenca in jih ni mogoče pripisati nezadostni aktivnosti organov glede izvršitve kazni.
gozdna zemljišča - ugotovitev lastninske pravice - dobroverna lastniška posest - kontinuirano izvrševanje posesti - priposestovanje - zemljiški kataster kot uradna evidenca - nestrinjanje s potekom meje - mejni ali lastninski spor - prepričljiva dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - nekonkretizirane pritožbene navedbe - nerelevantne pritožbene navedbe - neizvedba predlaganih dokazov - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - odločitev o pravdnih stroških - odvetniški stroški - napačna odmera - zastopanje več strank v postopku - ena nagrada - dodatek za zastopanje več strank - urnina
Za odločanje o predmetnem tožbenem zahtevku ni bilo ključno pravno pomembno vprašanje, ali se uživalne meje (ne) skladajo s katastrskimi mejami. Glede na postavljen tožbeni zahtevek je bil tožnik dolžan dokazati tudi, da je še pred vpisom tožencev kot lastnikov spornih gozdnih zemljišč v zemljiško knjigo pridobil na delu teh zemljišč lastninsko pravico s priposestvovanjem zaradi svoje dolgoletne, nemotene dobroverne posesti. Da bi v pravdi uspel, bi torej tožnik moral dokazati, da je izpolnil vse zakonske predpostavke za priposestvovanje spornega zemljišča. Tega mu tudi po oceni pritožbenega sodišča ni uspelo dokazati.
Zaključek o neogibni potrebnosti potrebnosti pripora zagovornica obtoženega B. B. izpodbija s pavšalnimi navedbami o primernosti milejšega ukrepa. Ker se pritožba do takšnega na načelni ravni zatrjevanega očitka ne opredeli konkretno, tudi pritožbeno sodišče vsebinske presoje takega očitka ne more opraviti.
odgovornost delodajalca - škodni dogodek - padec z gradbenega odra - vzrok za nastanek škode - objektivna odškodninska odgovornost - izključitev objektivne odškodninske odgovornosti - dokazovanje - dokazi in dokazovanje
Zavarovanec tožene stranke odgovarja za škodo, ki je posledica njegove neskrbnosti, ne pa za tisto škodo in tveganje, ki se mu je tožnik izpostavil samovoljno, ker se je odločil, da za sestop ne bo uporabil za to predvidene sistemske lestve, ampak bo plezal po gradbenem odru. S takšno odločitvijo je prevzel nase vse rizike, ki so bili povezani s plezanjem. Panel je padel, ker ga je uporabil kot oporo pri plezanju, čemur panel ni namenjen in ker ni dokaza, ki bi potrdil, da bi zaradi delnega odvijačenja panel padel tudi v primeru, da se ga tožnik ne bi oprijel med plezanjem, čemur nikoli ni bil namenjen, tudi ni podlage za soodgovornost tožnikovega delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNE TAKSE
VSL00069192
ZPP člen 275. ZGD-1 člen 503, 503/1, 503/3, 503/4.
tožba družbenika - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - družbeniška tožba - tožba družbenika v svojem imenu in za račun družbe - actio pro socio - plačilo stroškov postopka - predujem za stroške postopka - dolžnost založitve predujma - sodna taksa - plačilo sodne takse - aktivna procesna legitimacija - procesna predpostavka
V zadevnem pravdnem postopku zavezanka za plačilo sodne takse ni tožnica, ampak se sodna taksa plača iz predujma za stroške postopka, ki ga mora skladno s četrtim odstavkom 503. člena ZGD-1 založiti družba, za račun katere je vložena družbeniška tožba.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je kljub temu, da še ni sprejelo odločitve, ali je podana procesna predpostavka aktivne procesne legitimacije tožnice, nadaljevalo postopek, kot da je ta procesna predpostavka izpolnjena, in na podlagi določbe četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 pritožnici z izpodbijanim sklepom naložilo, da založi predujem za stroške postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00068974
ODZ paragraf 364c.. SPZ člen 38, 38/2, 38/3, 38/4, 38/6, 274, 274/2.. ZIZ člen 254, 254/2, 254/3, 250.. ZPP člen 286, 286/3, 360, 360/1.
poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine - prepoved obremenitve in odtujitve - enotnost instituta prepovedi odtujitve in obremenitve - vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - prekluzija navajanja novih dejstev
Institut prepovedi razpolaganja (odtujitve ali obremenitve) je urejen v 38. členu SPZ (drugi, tretji in četrti odstavek), in sicer po zgledu iz paragrafa 364c Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ). Lahko se določi s pravnim poslom ali oporoko, zavezuje le prvega lastnika, ne pa njegovih pravnih naslednikov, lahko se časovno omeji, v vsakem primeru pa "ugasne" s smrtjo upravičenca. V zemljiško knjigo se lahko vpiše samo pod pogoji iz četrtega odstavka 38. člena SPZ. V tem primeru prepoved učinkuje tudi proti tretjim osebam. Omenjeni pravni institut pomeni omejitev lastnika, saj mu prepoveduje pravno razpolaganje s stvarjo. Pravnoposlovna prepoved odtujitve nepremičnine prepoveduje pogodbeni stranki, v breme katere je dogovorjena, prenos lastninske pravice na nepremičnini, medtem ko dogovorjena prepoved obremenitve prepoveduje obremenitev nepremičnine z zastavno pravico in drugimi omejenimi stvarnimi pravicami, ne velja pa za dogovarjanje obligacijskih pravic na nepremičnini. SPZ v členu 38. omenja prepoved odtujitve ali obremenitve, kar bi utegnilo pomeniti, da je dopustno predlagati vknjižbo bodisi samo prepovedi odtujitve bodisi samo prepovedi obremenitve. Na institut prepovedi odtujitve ali obremenitve je treba gledati kot na enoten pravni institut prepovedi razpolaganja. To pa pomeni, da ga ni smiselno "cepiti" na prepoved odtujitve in na prepoved obremenitve. Tudi avstrijska sodna praksa je zavzela stališče, da prepoved odtujitve zajema tudi prepoved obremenitve. Kot je že bilo navedeno, se pravica prepovedi razpolaganja v skladu z drugim odstavkom 38. člena SPZ ustanovi s pogodbo, ki jo sklene lastnik (kupec nepremičnine) z osebo, v korist katere se je odpovedal odtujitvi ali obremenitvi nepremičnine. Gre za obligacijsko pravico ne za stvarno pravico na tuji stvari. Za nastanek obligacijske pravice pa zadostuje, da so izpolnjeni splošni pogoji, ki jih za nastanek pravic in obveznosti določa obligacijsko pravo. Poseben razpolagalni posel ni potreben. Takšen posel je potreben le za pridobitev učinkov obligacijske pravice v razmerju do tretjih, ki se doseže z vknjižbo te obligacijske pravice v zemljiško knjigo (primerjaj četrti odstavek 38. člena SPZ1) in s katero pridobi upravičenec pravice zavarovan položaj v razmerju do tretjih. To pa pomeni, da vknjižba prepovedi razpolaganja v zemljiško knjigo nima oblikovalnega učinka. Oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo se nanaša le na vpise stvarnih pravic, na njihovo pridobitev, omejitev ali prenehanje (tako tudi v odločbi VSL I Cpg 179/2008 z dne 17. 7. 2008). V tem kontekstu so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da zaradi odsotnosti zemljiškoknjižnega dovolila v eni od pogodb (Prodajna pogodba 2007), dogovorjena prepoved odtujitve ne more imeti stvarnopravnih (absolutnih učinkov) in predstavlja le obligacijski dogovor, veljaven med strankama pogodbe, sklenjen pravni posel pa je skladno z drugim odstavkom 254. člena ZIZ izpolnjeval pogoje za vknjižbo lastninske pravice. Kot je že bilo navedeno, za nastanek obligacijske pravice prepovedi razpolaganja razpolagalni pravni posel ni potreben, za njen nastanek zadostuje že sklenitev (zavezovalnega) pravnega posla, za njeno učinkovanje do tretjih, pa mora biti izpolnjen pogoj sorodstva iz četrtega odstavka 38. člena SPZ (ta pogoj je v obravnavani zadevi izpolnjen), vpis v zemljiško knjigo pa ima zgolj publicitetni učinek. Izpodbijano sodbo je tako tudi v tem delu mogoče preizkusiti, manjkajoči razlogi, ki jih je dodalo sodišče druge stopnje, so materialno pravne narave, tako da ni podana procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker ima torej vpis prepovedi v zemljiško knjigo zgolj publicitetni in ne oblikovalni učinek, tudi ne drži trditev pritožbe, da se institut prepovedi razpolaganja lahko presoja po določbah 38. člena SPZ šele, ko je takšna prepoved (gre za primere iz četrtega odstavka citiranega člena SPZ, med drugim tudi za primere, ko je prepoved razpolaganja določena med starši in otroci) vpisana v zemljiško knjigo. Da prepoved razpolaganja, dogovorjena med osebami iz četrtega odstavka 38. člena SPZ, v razmerju do tretjih učinkuje že pred vpisom v zemljiško knjigo, izhaja iz odločbe VSRS II Ips 456/2008 z dne 22. 9. 2011. V njej je VSRS pojasnilo, da sankcija kršitve pravice prepovedi razpolaganja ne more biti odvisna od vpisa te pravice v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo lahko pomeni samo to, da se tretja oseba zaradi učinkovanja publicitetnega načela ne more sklicevati na neobstoj te pravice, medtem ko prepoved razpolaganja proti tretjim nedobrovernim osebam učinkuje že pred vpisom v zemljiško knjigo. Če torej tretja oseba ve za prepoved razpolaganja, je sankcija za kršitev te prepovedi enaka, kot v primeru, če je pravica vpisana v zemljiško knjigo. Sankcija za kršitev prepovedi razpolaganja, dogovorjena med osebami iz četrtega odstavka 38. člena SPZ, je torej odvisna samo od tega, ali je tretja oseba oseba za obstoj prepovedi razpolaganja vedela ali ne. O tem, da je tožnica za to prepoved vedela oziroma bi zanjo ob ustrezni skrbnosti morala vedeti, pa se je sodišče druge stopnje že izreklo v točki 11 obrazložitve.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - poziv stranki na odpravo nesklepčnosti - solidarna odgovornost več povzročiteljev škode - razveljavitev prvostopne sodbe
V četrtem odstavku 186. člena OZ je določeno, da kadar ni dvoma, da je škodo povzročila neka izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na nek način med seboj povezane, ni pa mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila, odgovarjajo te osebe solidarno. Navedeno določbo je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, saj je zahtevek v tem delu zavrnilo (tudi) zato, ker na podlagi navedb ni moglo zaključiti, kdo izmed štirih tožencev je vrv postavil in zmotno menilo, da ni navedb o solidarni odgovornosti tožencev, ker ni navedeno kaj točno je posamezni toženec naredil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069908
ZKP člen 95, 95/4.
stroški kazenskega postopka - sklep o stroških kazenskega postopka - zastaranje pravice do odmere stroškov - obročno plačilo stroškov postopka
Četrti odstavek 95. člena ZKP določa, da sme predsednik senata s posebnim sklepom obdolženca oprostiti plačila stroškov, odložiti plačilo stroškov ali pa mu dovoliti, da jih povrne v obrokih v primeru, če se po izdaji odločbe o stroških ugotovijo okoliščine, da bi bilo zaradi plačila stroškov postopka ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je dolžan preživljati. Iz navedene določbe izhaja, da je pooblastilo sodišča, da poseže v odločbo o stroških omejeno na presojo okoliščin glede obdolženčeve sposobnosti plačila stroškov, ne pa tudi v samo pravnomočno odločitev o dolžnosti plačila stroškov, ki je bila v obravnavanem primeru obsojencu naložena s sklepom o stroških.
delo v splošno korist - izvrševanje kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - prepoved približevanja določeni osebi
V skladu z devetim odstavkom 86. člena KZ-1 sodišče pri odločanju o izvršitvi kazni zapora na način dela v splošno korist upošteva zlasti vedenje obsojenca v času odločanja, nevarnost ponovitve dejanja na prostosti, možnost in sposobnost za opravljanje primernega dela ter osebne in družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni.
Dano obljubo je obsojeni prekršil že 2 dni po izpustitvi iz pripora, saj je iz obvestila Policijske postaje Celje razvidno, da je sodno izrečeno prepoved približevanja oškodovanki obsojenec kršil že dne 10. 10. 2021 in v nadaljevanju še petnajstkrat do izrečene sodbe, s katero je bila obsojencu preklicana pogojna obsodba dne 14. 2. 2022. Ne le-to, tudi po preklicu pogojne obsodbe in izrečeni kazni zapora osmih mesecev je obsojenec večkrat kršil sodno prepoved približevanja oškodovanki, nazadnje dne 11. 9. 2022.
URS člen 14, 14/2, 22, 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZIZ člen 23, 61, 61/2, 62, 62/5. ZPP člen 108, 180, 180/1, 278, 278/1, 286, 286a.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti - neenako obravnavanje strank v postopku - zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev pritožbenega postopka
Glede na pravilno (in pritožbeno nesporno) ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik za svoje navedbe ni predlagal nobenih dokazov in s tem torej ni izpolnil zahteve iz drugega odstavka 61. člena ZIZ (sodišče prve stopnje se je v zvezi s tem sicer napačno sklicevalo na določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ), bi moralo višje sodišče ob odločanju o pritožbi na podlagi določbe petega odstavka 62. člena ZIZ sprejeti enako stališče, kot ga je sprejelo sodišče prve stopnje, in izpodbijani sklep glede zavrnitve ugovora v zvezi s plačilom (in izterjavo) zneska 33.224,18 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi potrditi. Vendar pa so po mnenju višjega sodišča citirane določbe v delu, v katerem določajo, da mora dolžnik, da bi bil njegov ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen (in posledično tudi utemeljen) za svoje ugovorne navedbe v ugovoru predlagati tudi dokaze, in da mora sodišče ugovor, ki ne izpolnjuje takšnega standarda obrazloženosti, zavrniti, v nasprotju z Ustavo, saj so zaradi bistvene neenakosti položajev upnika in dolžnika kot strank istega izvršilnega postopka in neenakosti dolžnika v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine v primerjavi s položajem toženca v pravdnem postopku z njimi dolžniku kršene pravice iz drugega odstavka 14. člena Ustave in 22. člena Ustave.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - skupno premoženje - lastništvo nepremičnine - bivanje brez pravnega naslova - prekinitev postopka - reševanje predhodnega vprašanja - načelo smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - pravni interes
Vprašanje lastništva sporne nepremičnine je predhodno vprašanje za odločitev v izpraznitveni pravdi. Če je toženka skupna lastnica sporne nepremičnine, v njej ne biva brez pravnega naslova. O tem predhodnem vprašanju že teče pravda, zato je brez dvoma smotrna odločitev sodišča, da počaka na rešitev predhodnega vprašanja v matičnem postopku.