sodna taksa - predlog za taksno oprostitev - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravni pouk
Sklep pritožbenega sodišča ni vseboval obvestila (pravnega pouka) po tretjem odstavku 14.a člena ZST-1. V dani procesni situaciji dolžniku, kot pravnemu laiku, ni bilo jasno in nedvomno predočeno, do kdaj mora plačati dolžno sodno takso oziroma kakšna je usoda že izdanega plačilnega naloga. Ta opustitev s strani sodišča mu ne more iti v škodo.
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 16, 16/2, 20, 20/2, 20/3.
evropski plačilni nalog - ponovna preučitev v izrednih primerih - prepozen ugovor dolžnika
Navedbe tožene stranke, da tožena stranka nikoli ni prejela blaga in faktur tožeče stranke (ker ji je bila v Angliji ukradena identiteta), po oceni pritožbenega sodišča ne predstavljajo drugih izjemnih okoliščin iz drugega odstavka 20. člena Uredbe (v tej zvezi bi bila relevantna zamuda roka za ugovor zoper EPN zaradi opravičljivih razlogov na strani tožene stranke ali zaradi nepredvidljivih oziroma neodvrgljivih okoliščin).
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-4, 16-7.
V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da obračunavanje plačila za redne mesečne prevzeme gotovine ni dopustno, če gre za ravnanja, ki kažejo na uresničevanje dogovora med dolžnikom in izvršiteljem o obročnem plačilu, ki ima za posledico učinek, soroden odlogu izvršbe, čeprav pogoji za odlog izvršbe, določeni v 72. členu ZIZ niso podani. Tako je problematično ravnanje izvršitelja, ki ne opravlja izvršilnih dejanj (rubeža in prodaje premičnin), ampak le redno prevzema plačila od dolžnika. Vendar po presoji sodišča druge stopnje v obravnavani izvršilni zadevi ne gre za tak primer.
Večini opravil, ki jih izpostavlja pritožba in vztraja, da dokazujejo kršitev pravice do počitka (vzdrževanje in priprava opreme, urejanje dokumentacije pred in po nalogi, QRF pripravljenost), je skupno, da dejansko pomenijo spoštovanje pravil delovanja in bivanja pripadnikov slovenske vojske na mednarodnih misijah, in ne opravljanja dela za delodajalca (kot nasprotja počitku).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00070591
ZDR-1 člen 45, 179. OZ člen 131, 135. ZVZD-1 člen 7.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - izključna odgovornost oškodovanca
Tožnik je bil usposobljen za varno delo, montažo gradbenih odrov ter delo strojnega ometanja. Na voljo je imel tudi vsa sredstva (ali toženkina ali pa od podizvajalca). Postavil je neustrezen, preozek delovni oder, ki pa ni bil vzrok nesreče. Do nje je prišlo zato, ker tožnik ni uporabil ustrezne lestve, da bi se na oder povzpel.
ZST-1 člen 10, 10/6, 13, 13/1. ZKP člen 402, 402/3.
predlog za obročno plačilo sodne takse - predlog za taksno oprostitev - plačilo sodne takse - načelo ne bis in idem - ne bis in idem
O isti taksni obveznosti (o predlogu za obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje) je bilo že pravnomočno odločeno kot pojasnjeno, zato bi ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) nasprotovalo prepovedi ne bis in idem. To bi bilo mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, katerih pa pooblaščenec zasebne tožilke, na katerem je bilo trditveno in dokazno breme, v novem predlogu z dne 6. 3. 2023 ni niti navajal niti izkazal.
nezakoniti dokazi - poseg v komunikacijsko zasebnost - pridobivanje podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju - preiskava elektronske naprave - obvezna obramba z zagovornikom - mladoletni storilec
Kot je bilo že predhodno navedeno iz spisovne dokumentacije izhaja, da je Center sporne podatke - IP naslov, telefonsko številko, e-mail naslov in uporabniško ime uporabnika, ki je naložil predmetno otroško pornografijo preko omrežja Discord, ki jih je nato posredoval Europolu, le ta pa Sektorju kriminalistične policije, Policijska uprava C., pridobil od omrežja Discord, torej brez odredbe sodišča, vendar to še ne pomeni, da so bili ti podatki pridobljeni nezakonito, kot nazira pritožnik. Obramba namreč spregleda Uredbo Evropskega parlamenta in sveta EU z dne 6. 7. 2021 - začasna pravila za odkrivanje spolnih zlorab otrok na spletu, ki določa začasno odstopanje od določenih členov Direktive, ki varuje zaupnost sporočil in podatkov o prometu. Začasna uredba, ki je zavezujoč zakonodajni akt in jo je treba v celoti uporabljati po vsej Evropski uniji, spletnim ponudnikom storitev omogoča, da se še naprej na prostovoljni osnovi bojujejo proti spletnim vsebinam, ki vsebujejo spolno zlorabo otrok.
Ker se v konkretnem primeru mladoletniku očita storitev kaznivega dejanja po tretjem odstavku 176. člena KZ-1, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do dveh let, je relevanten tretji odstavek 454. člena ZKP. Ker je torej policija od mladoletnika zgolj zbirala obvestila, gre pa za dejanje, ki ga policija opravi brez odredbe sodišča, obramba mladoletnika ni bila obvezna v smislu tretjega odstavka 454. člena ZKP. Enaka ugotovitev velja tudi glede opravljene preiskave elektronskih in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov (elektronske naprave) po 219.a členu ZKP. To preiskavo je policija opravila na podlagi vnaprejšnje pisne privolitve mladoletnika in njegovega zakonitega zastopnika, torej brez odredbe sodišča.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - odvetniška tarifa
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje izvršilne stroške nepravilno odmerilo, ker je upniku za strošek za sestavo predloga za izvršbo priznalo le 200 namesto priglašenih 250 točk.
Določbi prvega in drugega odstavka 93. člena SZ-1 sta jasni: Če stanje v stanovanju ne zagotavlja najemniku normalne uporabe stanovanja, lahko najemnik predlaga, da stanovanjska inšpekcija lastniku stanovanja odredi izvedbo tistih del, ki so potrebna za zagotavljanje normalne uporabe stanovanj ali skupnih delov. Če lastnik v roku, določenem z odločbo, ne izvede naloženih del, lahko ta dela na njegove stroške izvede najemnik sam. Stroške izvedbe del, skupaj z obrestmi, lahko najemnik pobota s terjatvami lastnika iz naslova najemnine. V povezavi s 93. členom pa je pomemben tudi 100. člen SZ-1, ki govori o pravicah najemnika. Ena od teh (5. alineja) je pravica zahtevati sorazmerno zmanjšanje najemnine za čas, ko stanovanja ni bilo mogoče normalno uporabljati, ker je lastnik opustil svoje dolžnosti iz 93. člena SZ-1. 100. člen SZ-1 med pravicami najemnika ne ureja druge možnosti za znižanje najemnine, kar pomeni, da lahko najemnik znižanje zahteva le upoštevaje navedeno 5. alinejo, ki pa zahteva predhoden postopek pri stanovanjski inšpekciji. In ne samo to – zahteva tudi, da je stanovanjska inšpekcija izdala odločbo, s katero je naložila najemodajalcu izvedbo določenih del, ta pa je svojo obveznost iz 93. člena SZ-1 opustil (ni ravnal v skladu z odločbo, zaradi česar stanovanja določeno obdobje – dokler z najemnik sam ni izvršil zahtevana dela – ni bilo mogoče normalno uporabljati stanovanja).
Tožeča stranka je na naroku dne 16.11.2022 podala utemeljitev v zvezi s pravočasnostjo podaje dokaznega predloga. Sodišče prve stopnje se do te utemeljitve ni opredelilo in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve sodbe navedlo zgolj, da je bil ta dokazni predlog podan prepozno in sicer šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo, izvedba tega dokaza pa bi podaljšala postopek. Tretji odstavek 286. člena ZPP določa, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Če ni podana krivda stranke, lahko le ta navede novo dejstvo in predlaga nov dokaz tudi v primeru, če bi njegova dopustitev zavlekla reševanje spora. Ker se sodišče ni opredelilo do trditev tožeče stranke o njeni nekrivdi za podajo dokaznega predloga po prvem naroku za glavno obravnavo, ji je odvzelo možnost obravnavanja v postopku. Že na prvi pogled pa je tudi očitno, da če stranka za nek dokaz zve šele iz zaslišanja neke priče, takšnega dokaznega predloga brez svoje krivde ni mogla podati prej.
Upraviteljičin načrt ni bil pomanjkljiv, ker ni vseboval tudi opisa dejanj v zvezi z razdelitvijo unovčene stečajne mase, niti zato iz njega ni bilo mogoče sklepati, da se bo zadevni stečaj po njenem predvidevanju končal brez razdelitve upnikom.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo
Ker je bilo z izpodbijano sodbo tožniku v celoti ugodeno in si svojega pravnega položaja s pritožbo ne bi mogel več izboljšati, njegov pravni interes ni podan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070233
ZKP člen 278, 278/2, 277, 277/1, 277/1-4. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - pristojnost zunajobravnavnega senata - materialni preizkus obtožnice - ocenjevanje utemeljenosti suma - sklepanje o dokazanosti - sprememba sklepa
Čeprav je sodišče prve stopnje zaključilo, da ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe, pa se je v svojem bistvu, tudi po oceni pritožbenega sodišča, opredeljevalo do vsebine posameznih očitkov, ki bremenijo obdolženca, na način, da je odločalo o sami utemeljenosti obtožbe, s tem pa je preseglo pristojnosti iz faze materialnega preizkusa obtožbe. Poudariti je namreč, da se v ugovornem postopku ne odloča o utemeljenosti obtožbe (o tem bo odločal senat na glavni obravnavi), temveč o utemeljenosti ugovora zoper obtožnico.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - normalna funkcija objekta - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - dokazna ocena izvedenskega mnenja - pomožni objekt - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prepoved retroaktivnosti - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - prepričljiva dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - vezanost sodišča na tožbeni predlog - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - udeleženci v postopku - procesni sklep - zmotno sklicevanje na načelo ne bis in idem
V obravnavani zadevi je bilo treba obseg pripadajočega zemljišča ugotoviti po t. i. dinamičnem principu, saj gre za stavbo, ki je od podržavljenja dalje stala na zemljišču v družbeni lastnini. Pri takih zemljiščih je treba upoštevati, da je imel lastnik stavbe pravico uporabe na tistem obsegu zemljišča, ki mu je zagotavljalo normalno rabo in funkcioniranje stavbe. Namenjenost za redno rabo se je sicer lahko določila že ob izgradnji, lahko pa se je naknadno tudi spreminjala, vse do olastninjenja družbenega zemljišča.
Merilo pretekle rabe je praviloma dodatni spoznavni vir, vendar gre lahko v določenih primerih tudi za odločilno merilo. Ni sporno, da pripadajoče zemljišče stavbe v prostorskih aktih ne v času gradnje ne v času družbene lastnine, ni bilo določeno. Na podlagi kriterija iz 1. in 4. točke 43. člena ZVEtL-1 zato sodišče prve stopnje pripadajočega zemljišča ni moglo ugotoviti in je posledično pri svoji odločitvi kriteriju dejanske urejenosti in kriteriju pretekle rabe utemeljeno dalo odločilno težo.
vzrok invalidnosti - dokazna ocena izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca
Tožnica s tem, ko uveljavlja, da je vzrok invalidnosti poškodba izven dela, ne pa bolezen, svojega pravnega položaja ne bi v ničemer izboljšala. Le v primeru, če bi bil ugotovljen kot vzrok invalidnosti poklicna bolezen ali pa poškodba pri delu, bi to lahko vplivalo na pridobitev oziroma odmero pravic iz invalidskega zavarovanja. Omenjenih dveh vzrokov pa tožnica niti ne zatrjuje.
URS člen 14, 74. OZ člen 783, 783/1, 783/3. ZDavP-2 člen 37, 37/3. ZPlaSSIED člen 13, 87, 87/4, 99, 99/1, 184.
pogodba o plačilnih storitvah - okvirna pogodba - odpoved okvirne pogodbe s strani ponudnika plačilnih storitev - odpoved mandatne pogodbe - transakcijski račun - zaprtje računa - trajno poslovno razmerje - enakost pred zakonom - svobodna gospodarska pobuda
Tako iz zakonske ureditve kot tudi iz določb Okvirne pogodbe izhaja, da za odpoved Okvirne pogodbe s strani ponudnika plačilnih storitev (tožene stranke) niso potrebni utemeljeni razlogi. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je štelo, da lahko prevzemnik naročila, torej banka, pogodbeno razmerje odpove le iz logično utemeljenih in legitimnih razlogov, zmotno uporabilo materialno pravo.
V primeru odpovedi okvirne pogodbe o plačilnih storitvah s strani ponudnika plačilnih storitev mora ponudnik plačilnih storitev še naprej izvajati okvirno pogodbo, dokler uporabnik nima možnosti pogodbe skleniti z drugim ponudnikom plačilnih storitev, pri čemer si mora uporabnik z ustrezno skrbnostjo prizadevati skleniti pogodbo z drugim ponudnikom plačilnih storitev.
Namen določb, ki predpisujejo obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune in obveznost imeti odprt transakcijski račun, je zagotavljanje preglednosti in sledljivosti pri plačilih in omejevanje gotovinskega poslovanja. Za zavezance iz tretjega odstavka 37. člena ZDavP-2 je predpisana obveznost imetništva transakcijskega računa (s katerim je mišljen plačilni račun za izvršitev plačilnih transakcij), pri čemer ni pomembno, ali je transakcijski račun odprt pri ponudniku plačilnih storitev v Republiki Sloveniji ali v tujini.
pritožbeni razlogi - zmotna uporaba materialnega prava - odgovornost zzzs - poškodba delavca - regres - samostojni podjetnik - prenos podjetja
Razpolagalec (s.p.) tudi po prenosu podjetja odgovarja za prenesene obveznosti, če jih ne izpolni družba, in njegova obveznost je neomejena, subsidiarna (če jih ne izpolni družba) in solidarna.
upravičenost za zastopanje - pooblaščenec - neudeležba na naroku - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - zdravniško potrdilo
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da A. A., ki ni zakoniti zastopnik tožene stranke, le-te ne more zastopati kot pooblaščenec. V tretjem odstavku 87. člena ZPP namreč določa, da je lahko v postopku pred okrožnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Tožena stranka (oziroma A. A.) pa ni zatrjevala, da bi A. A. izpolnjeval navedene pogoje. Zgolj dejstvo, da je A. A. na podlagi pooblastila zakonite zastopnice sodeloval v mediacijskem postopku, na navedeno ne vpliva, saj je mediacijski postopek ločen od pravdnega.
Ker je bilo sodišče prve stopnje o zdravstveni odsotnosti tožene stranke obveščeno samo ustno na naroku s strani A. A. in tako ni prejelo ustreznega zdravniškega potrdila kot ga predpisuje drugi odstavek 115. člena ZPP (tudi do same izdaje oziroma odprave izpodbijane sodbe ne), temveč je tožena stranka potrdilo sodišču posredovala šele v pritožbi, je ravnalo pravilno, ker opravičila ni upoštevalo.
stvarna pristojnost - odpoklic člana uprave - ničnost sklepa - Slovenski državni holding (SDH) - razrešitev člana uprave AUKN - državni zbor - upravni akt - upravni spor - sodno varstvo - uporaba določb ZGD - splošno ali upravno sodišče - sklep o zavrženju tožbe - sklep o nepristojnosti
Utemeljeno pritožba navaja, da bi sodišče prve stopnje namesto sklepa o zavrženju moralo izdati sklep o nepristojnosti in zadevo odstopiti upravnemu sodišču. Ne drži sicer, da bi to moralo storiti po uradni dolžnosti že takoj po prejemu zadeve, saj se lahko skladno z drugim odstavkom 19. člena ZPP za nepristojno izreče tudi pozneje, na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave, kar je tudi storilo.