ZDZdr člen 39, 48, 65. ZPP člen 8. URS člen 19, 35, 51.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ambulantno zdravljenje - duševna motnja
Sodišče prve stopnje je na podlagi popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja s podlago v izvedenem dokaznem postopku in ob pravilni uporabi materialnega prava povsem pravilno zaključilo, da so izpolnjeni vsi potrebni zakonski pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, kar je, glede na zdravstveno stanje zadržanega, edina oblika zdravljenja, ki prihaja v poštev v tej fazi.
davčni dolžnik - univerzalno pravno nasledstvo - namen zakona - oddelitev družbe z ustanovitvijo nove družbe - vpis v sodni register
Predlagatelj utemeljeno navaja, da se z vidika družbenika po izvedbi oddelitve spremeni le to, da namesto udeležbe v eni družbi začne razpolagati z udeležbo v dveh družbah, pri čemer se skupno premoženje obeh družb ne spremeni. Eno svojo naložbo, delež v eni družbi, preko materialnega statusnega preoblikovanja razdeli na dve naložbi. Zato je bilo potrebno 2. točko prvega odstavka 10.a člena ZGD-1 razlagati tako, da univerzalno pravno nasledstvo ne pomeni, da oseba postane ustanovitelj ali družbenik, temveč je že ustanovitelj oziroma družbenik, njen status se zgolj preoblikuje iz družbeništva v eni družbi v družbeništvo v dveh družbah. Status družbenika se v bistvu ne spremeni in zanj omejitev iz 10.a člena ZGD-1 ne velja.
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 56, 293, 293/3, 357, 357/2, 371, 371/1, 371/1-5.
pravnomočnost - objektivne in subjektivne okoliščine - opis kaznivega dejanja - grožnja - več oškodovancev - umik predloga za pregon - delna ustavitev postopka
Subjektivne in objektivne meje pravnomočnosti pomenijo, da pravnomočnost sodne odločbe (sklepa o delni ustavitvi kazenskega postopka) veže te osebe, na katere se izrek odločbe nanaša, ne glede na to, ali iz istega historičnega dogodka oziroma enotnega izvršitvenega ravnanja obdolženca izhaja očitek kaznivega dejanja tudi zoper oškodovanca, ki ni umaknil predloga za pregon.
kršitev temeljnih pravic delavcev - ponarejanje listin - obrazloženost sodne odločbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - kolektivno kaznivo dejanje - res iudicata - ne bis in idem - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - enotna kriminalna dejavnost - izvedenec grafološke stroke - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - odmera kazenske sankcije - sprememba kazenske sankcije - sprememba sodbe - pogojna obsodba s posebnim pogojem - odločitev, da se pogojna obsodba ne prekliče - stranska denarna kazen - obvezen izrek denarne kazni - razširjena pogojna obsodba
Ob takšnih razlogih, ki jih sodišče druge stopnje sprejema, in ugotovitvi, da ravnanje obdolženca ni bilo usmerjeno zoper delavca kot osebo, temveč zoper njegove pravice, ki mu pripadajo skladno s predpisi, se je strinjati z zagovornico, da na podlagi dejstva različnih gospodarskih družb in različnih oškodovancev ni mogoče ustvarjati samostojnega kaznivega dejanja za vsako od gospodarskih družb, ampak je mogoče govoriti le o enem kolektivnem kaznivem dejanju. Pri tem je potrebno upoštevati, da je novela KZ-1E izrecno določila, da gre za eno kaznivo dejanje, če je z izvršitvenim ravnanjem prikrajšan za pravico en sam delavec (ali mu je pravica omejena), kot tudi v primeru, če je oškodovanih delavcev več. To dejstvo je pravno pomembno glede presoje že razsojene stvari in prepovedi ponovnega sojenja v isti stvari.
Ker je odgovornost samostojnega podjetnika navezana na ravnanje storilca in ne na ravnanje odgovorne osebe samostojnega podjetnika (15. člen ZP-1), čeprav se pojma v konkretnem primeru lahko tudi prekrijeta, pa je ob tem, ko iz odločbe o prekršku z dne 20. 4. 2021 izhaja, da je samostojni podjetnik odgovoren za prekrške, ki jih je storila odgovorna oseba, neposredni storilec voznik A.A, odločilno tudi, kdo je pri samostojnem podjetniku odgovorna oseba v smislu določbe 15. člena ZP-1.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravni pouk - popolnost - plačilo polovične globe za prekršek
ZP-1 v določbi tretjega odstavka 57. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 57.c člena ZP-1 zahteva zgolj pravni pouk v zvezi s pravicami, obveznostmi in omejitvah iz prvega, drugega in tretjega odstavka 57.c člena ZP-1, ki pa ne zajema tudi pouka o tem, kolikšen bo znesek globe v primeru neuspeha z vloženo ZSV. Od povprečno razumnega človeka je namreč utemeljeno pričakovati da ve, da bo v primeru neuspeha z vloženim pravnim sredstvom moral plačati celotno izrečeno globo.
obveznost plačila stroškov - enoten dokaz - izvedba dokaza z izvedencem - povrnitev stroškov izvedenskega dela
Ustno dopolnjevanje pisnega izvedenskega mnenja pomeni izvedbo (enotnega) dokaza z izvedencem. Zato tudi stroški v zvezi z dopolnitvijo predstavljajo stroške izvedbe dokazovanja z izvedencem, ki so jih dolžni (po določbi drugega odstavka 153. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) predlagatelji plačati po enakih delih. Kadar je tak postopek izveden v skupnem interesu udeležencev - staršev oziroma v interesu največje koristi otrok, kot je to v predmetnem postopku, sodna praksa uveljavlja načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena za izvedbo dokaza, če je njihova izvedba pogojevana z nastalimi stroški.
nepravdni postopek - litispendenca - odločilni razlogi
Pravilo litispendence v pritožbeno obravnavanem (nepravdnem) postopku ni izključeno. V skladu s 189. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 sodišče sicer zavrže kasnejši predlog. Vendar pa izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o času vložitve predloga nasprotne udeleženke. Zato ni mogoče ugotoviti, kateri predlog je kasnejši. Do tega tudi ni mogoče priti na podlagi sklepanja po opravilni številki zadeve, saj manjša opravilna številka ne pomeni nujno tudi, da je bil predlog vložen prej.
kršitev javnega reda in miru - zastava - nasilno in drzno vedenje
Pritožba ne more biti uspešna z izpostavljanjem, da pritrjena zastava ni enako kot izobešena zastava, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila zastava pritrjena na notranji strani garažnih vrat, ki pa so bila pogosto odprta.
Iz ugotovitev izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je bila zastava vidna na zunaj, zlasti njegovim sosedom. Ker pri tem iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhajajo okoliščine iz prvega odstavka 4. člena ZJRM-1, ki upravičujejo izobešanje tuje zastave, ki je javno vidna, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ZSV v zvezi s prekrškom po prvem odstavku 14. člena ZJRM-1 neutemeljena, saj so izkazani vsi objektivni zakonski znaki očitanega prekrška, pritožbeno sodišče pa se glede na po sodišču prve stopnje ugotovljena dejstva strinja tudi z zaključkom, da je storilec očitani prekršek storil hote, torej z obliko krivde direktnega naklepa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00070819
ZKP člen 219a, 364.
pregled elektronskih naprav - dvom v prištevnost - izvedensko mnenje
ZKP v štirinajstem odstavku 219.a člena določa, da sodišče ne sme opreti svoje odločbe na zapisnik o preiskavi in tako pridobljene podatke, če je bila preiskava elektronske naprave opravljena brez odločbe sodišča ali v nasprotju z njeno ali brez pisne privolitve iz drugega odstavka tega člena. V zapisniku o zavarovanju po členu 219.a ZKP je sicer navedeno, da se je pregled elektronske naprave opravil na podlagi privolitve uporabnika, vendar izrecna pisna privolitev ni bila predložena sodišču, tako se postavlja vprašanje, ali je bil pregled opravljen zakonito.
ZFPPIPP člen 321, 321/2, 321/3, 378, 378/1, 410, 410/1. ZTLR člen 33.
načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla
Stečajnega postopka ni mogoče zaključiti, preden ni rešeno vpršanje morebitnega obstoja pravnih ovir za prodajo nepremičnine, ki spada v stečajno maso oziroma, če te niso podane, preden je nepremičnina unovčena. To hkrati pomeni, da je utemeljen upraviteljev predlog za spremembo načrta poteka stečajnega postopka, v katerem bo treba navedeno vprašanje še razčistiti.
Sodišče prve stopnje je kljub ugotovitvi, da obdolženec ni peljal mimo znaka, ki označuje začetek naselja, zaključilo, da pa je vedel, da je na mestu, kjer je bil kontroliran s strani policistov, hitrost omejena na 50 km/h. Ta zaključek pa ni arbitraren, kot skuša prikazati pritožba, temveč temelji na skrbi in logični analizi dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo. Tudi pritožbeno ni problematizirana ugotovitev sodišča prve stopnje, da se obdolženec na tej relaciji ni vozil prvič. To je izpostavil obdolženec sam, pa tudi policist, ki je z obdolžencem opravil postopek, je izhajal iz dejstva, da je obdolženec domačin, ki se na tem mestu ni nahajal prvič. Že ta podatek kaže na obdolženčevo vedenje, da se je na mestu kontrole nahajal v naselju, kjer je hitrost omejena na 50 km/h. Na takšno obdolženčevo vedenje, ko je povsem neprepričljiva obdolženčeva analiza tega, kako da je križišče razveljavilo omejitev hitrosti, ki jo je odrejal prometni znak, pa kaže tudi obdolženčevo ravnanje ob sami kontroli in tudi kasneje, ko je obdolženec z mesta kontrole odpeljal, kasneje, ko pa mu je bilo predočeno, da je prekoračil hitrost v naselju, pa ni oporekal, da je šlo za prekoračitev hitrosti v naselju, ampak je le moledoval in predlagal, če se je mogoče drugače zmeniti. Če se vsem tem okoliščinam, ki jasno kažejo na obdolženčevo vedenje občutne prekoračitve hitrosti v naselju doda še ugotovitev, razvidna iz fotografij, da so ob cesti v smeri obdolženčeve vožnje objekti, ki dejansko kažejo na naselje, ne more biti dvoma v zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec vedel, da je na mestu kontrole prekoračil hitrost, ki je bila v naselju omejena na 50 km/h.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00069469
SPZ člen 117, 118.
stroški upravljanja - sklenitev pogodbe o upravljanju - posel rednega upravljanja - soglasje za sklenitev pogodbe o upravljanju
Ob ugotovitvi, da so pogodbo o upravljanju stavbe na naslovu ... 1a, ..., podpisali etažni lastniki, ki imajo več kot 50% solastniških deležev, in ob ugotovitvi, da ima toženka v stavbi, na katero se nanaša ta pogodba, v lasti enega od posameznih delov, je sodišče prve stopnje na podlagi določb 117. in 118. člena SPZ pravilno zaključilo, (i) da je bila pogodba o upravljanju veljavno sklenjena, (ii) da posledično zavezuje tudi toženko, čeprav pogodbe ni podpisala, in (iii) da je zato dolžna tožniku plačati s pogodbo dogovorjeno nadomestilo za opravljanje storitev upravljanja.
odvetniški stroški - zastopanje po uradni dolžnosti - pravilna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je spremembo ZOdv-G v celoti pravilno upoštevalo, saj je glede na priglašeni stroškovnik in veljavno Odvetniško tarifo, odvetniku priznalo stroške zastopanja, za katere je štelo, da so pravilno priglašeni, in sicer v celoti in ne zgolj v polovičnem znesku, kot to zmotno navaja pritožba.
Sodna praksa je povsem enotna, da strankina pravica do izjave iz prvega odstavka 5. člena ZPP sodi v okvir ustavnega procesnega jamstva do poštenega in kontradiktornega sodnega postopka iz 22. člena URS. Ta pravica ni izčrpana že z možnostjo postavljanja trditev, pravnih stališč, dokaznih predlogov ter dopustitvijo opredelitve do trditev in stališč nasprotne stranke ter do izvedenih dokazov, pač pa šele, ko sodišče vse bistvene navedbe stranke vzame na znanje, jih pretehta in se do njih v odločbi tudi opredeli.
ZP-1 člen 13, 62a, 62a/1, 62a/1-5, 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2. ZTuj-2 člen 15, 146, 146/1. ZPPreb-1 člen 41, 41/1, 49, 49/1, 49/1-1.
pravica tujca do uporabe svojega jezika - zahteva za sodno varstvo - odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost samostojnega podjetnika - zakonski znaki prekrška - dejanje ni prekršek - pomoč tujcu pri vstopu, tranzitu ali prebivanju - prijava in odjava tujca
Ker se storilcu prekršek očita, da ga je storil kot samostojni podjetnik pri opravljanju dejavnosti, je potrebno upoštevati tudi določbo 13. člena ZP-1, skladno s katero je samostojni podjetnik lahko odgovoren za prekršek samo, če je v predpisu o prekršku tako določeno.
V določbah 146. člena ZTuj-2 in 49. člena ZPPreb-1 ni določeno, da bi za prekršek lahko odgovarjal tudi samostojni podjetnik v zvezi z opravljanjem dejavnosti.
Zgolj dejstvo, da A. A., ko je podajal svojo izjavo pooblaščeni uradni osebi mobilnega oddelka Finančnega urada Kranj, domnevno ni bila zagotovljena pravica do uporabe jezika, ki ga razume, ne pomeni, da sodišče ne bi smelo upoštevati zapisnika o njegovi izjavi, temveč bi lahko v dokaznem postopku navedenega zaslišalo kot pričo s pomočjo tolmača in bi se na ta način lahko prepričalo o procesni veljavnosti njegove izjave. Vendar pa napačni razlogi za ustavitev postopka ne pomenijo take bistvene kršitve po drugem odstavku 155. člena ZP-1, ki bi vplivala na zakonitost sodbe o ustavitvi postopka.
prevod listin v slovenski jezik - zavrženje - priloga
Pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje dolžnika, ker stroškov prevoda listin ne zmoreta, v zvezi z vsebino listin zaslišati. Tega 226. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne določa. Tudi sicer je zaslišanje povsem drugo dokazno sredstvo. Stranka, ki plačila stroškov postopka ne zmore, lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči.
pravočasnost zahteve za sodno varstvo - pravni pouk v plačilnem nalogu - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - sestavine plačilnega naloga - zahteva za popravo ali dopolnitev
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je potrdilo samo listina in dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev. Zato v skladu z ZUP glede potrdila ni možno uveljavljati pravnih sredstev, ki veljajo za odločbo oziroma sklep. Glede na enotno stališče teorije in prakse upravnega postopka, da potrdilo ni konkretni upravni akt, ker se z njim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, pritožbeni očitki o poseganju v storilčevo pravico do pravnega sredstva, v predmetnem pritožbenem preizkusu niso utemeljeni.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1, 251, 251/1. ZPP člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - delo policista - seznanitev z razlogom za odpoved - pravočasnost odpovedi - začetek teka subjektivnega roka - utemeljenost odpovednega razloga - vezanost na kazensko sodbo
Začetek teka roka ni mogoče šteti od takrat, ko je zavarovalnica obvestila policijo o sumu predložitve ponarejene dokumentacije, niti takrat, ko so se pridobivali posamezni podatki v okviru notranjega varnostnega postopka. Prav iz razloga, ker je bil v postopku osumljen policist, je potrebna izvedba notranje varnostnega postopka, v okviru katerega so se ugotovile potrebne podlage za ukrep izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, o katerem lahko odloči le generalni direktor policije kot zakonit zastopnik tega organa.