Dolžnik bi s pritožbo, v kateri smiselno zatrjuje, da so bile vse terjatve do upnika, ki so predmet izvršbe, z v pritožbi zatrjevanimi plačili že poravnane, lahko uspel, če bi izkazal, da so bile vse terjatve upnika poravnane že v trenutku, ko je izvršitelj opravljal dejanja, v zvezi s katerimi je izdal zgoraj navedene obračune. V tem primeru bi bilo namreč mogoče šteti, da dejanja izvršitelja niso bila potrebna za izvršbo, zaradi česar dolžnik upniku v zvezi z njimi nastalih stroškov ne bi bil dolžan kriti. Tega pa dolžnik ni uspel izkazati.
nezgoda - odškodninska odgovornost - poškodba pri izvajanju športne aktivnosti - škoda nastala pri športni aktivnosti - odgovornost športne organizacije - poškodba otroka pri športni dejavnosti - tečaj - potek dogodka - vzročna zveza - nezmožnost preizkusa sodbe - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve - načelo kontradiktornosti - celovita dokazna ocena - razlogi za razveljavitev sodbe - odločanje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Sodišče ni celovito ugotovilo pravotvornih dejstev, iz katerih bi bilo mogoče presojati obstoj oziroma prekinitev vzročne zveze, ker se do izpovedbe D. D., C. C. in B. B. ni opredelilo in s tem prekršilo ustavno zagotovljeno pravico do enakosti strank v postopku. Izpovedbo priče D. D., da je bil dogodek sredi travnika, daleč stran od začrtane poti, po kateri bi se ostali peljali, je vzelo iz konteksta in zaključilo, da je do škode prišlo sredi travnika daleč stran od začrtane poti in da je inštruktorica B. B. trem udeležencem dovolila vožnjo po travniku izven utrjenih poti. Opisane absolutno bistvene kršitve postopka narekujejo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, da dokazno oceni izpovedbe vseh zaslišanih prič, izvede tudi dokaz z vpogledom v posnetek poti, ki ga je predložila tožena stranka, ter opravi ogled trase in mesta nesreče na terenu, tako kot je to predlagala tožena stranka. V ponovljenem postopku mora sodišče v obrazložitvi sodbe korektno povzeti vsebino vseh izvedenih dokazov, jih oceniti ali obrazložiti ali pa navesti, zakaj izvedba nekaterih dokazov, ki so predlagani, ni potrebna.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068519
ZKP člen 402, 402/3. KZ-1 člen 86, 86/8.
alternativna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - specialna prevencija - generalna prevencija - presoja vseh okoliščin - namen kaznovanja
Pritožnik v izpostavljanju obljube vzdržnosti od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj nekritično prezre, da se z izvršitvijo prostostne kazni zasleduje tudi širši namen, da se ne le obsojenega, marveč tudi druge, odvrne od pravno nevzdržnih ravnanj, kar pomeni, da mora biti način izvršitve kazenske sankcije koristen tako za kaznovano osebo kot za družbo oziroma širšo bivanjsko okolico.
ZPP člen 155, 163, 163/4, 344. Odvetniška tarifa (2015) člen 7.
odločitev o pravdnih stroških - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - odmera pravdnih stroškov - pravnomočna odločitev o glavni stvari - stroški odgovora na pritožbo - povišanje nagrade za zastopanje več strank - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - dolžnost povrnitve stroškov
Čeprav je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči, to na njeno dolžnost povrnitve pravdnih stroškov nasprotni stranki ne vpliva.
Vložitev odgovora na pritožbo je z zakonom predpisana pravica pravdne stranke. Glede na to je zavrnitev stroškov odgovora na pritožbo s sklicevanjem na 155. člen ZPP lahko utemeljena le v primeru vsebinsko povsem praznega odgovora na pritožbo.
Pri odločitvi o stroških postopka se upošteva le končni uspeh strank in ne uspešnost posamezne faze postopka.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 5/1, 8, 8-1.. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 4-1.. ZPP člen 17, 17/2.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor z mednarodnim elementom - sedež tožene stranke - postopek pred domačim in tujim sodiščem - isti historični dogodek - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - tesna povezanost zahtevkov - uporaba tujega prava - deljena odgovornost - nerazdelna odgovornost - načelo učinkovitosti prava EU
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora sodišče (prve stopnje) presoditi svojo pristojnost na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (drugi odstavek 17. člena ZPP). To pomeni, da sodišče pri presoji svoje pristojnosti ne izvaja dokazov zaradi ugotavljanja dejstev (kompetenčno dejansko stanje), ker bi to lahko pripeljalo do zavlačevanja postopka, temveč upošteva le tožbene navedbe in sodišču znana dejstva.
Po prepričanju sodišča druge stopnje na tesno povezanost zahtevkov kaže več okoliščin predmetne zadeve. Po eni strani gre pri vseh zahtevkih za isti historični dogodek (delovno nezgodo z dne 30. 10. 2015 na gradbišču v Nemčiji, v kateri se je tožnik telesno poškodoval), k nastanku katerega je (glede na tožbene navedbe) vsaka od toženih strank prispevala z njej očitanim ravnanjem oziroma opustitvijo. To pomeni, da imajo vsi zahtevki isto dejansko podlago.
Po drugi strani tožnik vsako od toženih strank toži na deliktni podlagi, kar pomeni, da je podana istovrstna pravna podlaga tožbenih zahtevkov. Pritožbene navedbe o različni pravni podlagi zahtevkov so neutemeljene. V tej zvezi sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je pri presoji obstoja tesne zveze med različnimi zahtevki enaka pravna podlaga za vložene tožbe sicer le eden od upoštevnih dejavnikov, ni pa nujni pogoj za uporabo 1. točke 8. člena Uredbe 1215/2012, če so tožene stranke lahko vsaj predvidele, da obstaja tveganje, da bodo tožene v državi članici, v kateri ima vsaj ena od njih stalno prebivališče. Toliko bolj je podana tesna zveza med zahtevki, če nacionalni predpisi, ki so pravna podlaga za tožbe, ki so bile vložene proti različnim toženim strankam, v bistvu enaki. Za različne pravne podlage zahtevkov na primer gre, če zahtevki zoper ene tožence eni temeljijo na pogodbeni odgovornosti, zahtevki zoper druge tožence pa na deliktni odgovornosti. V predmetni zadevi pa zahtevki zoper vse tožence temeljijo na deliktno podlagi.
In nenazadnje, na tesno vez med zahtevki kaže tudi to, da bi (glede na tožbene navedbe) lahko toženci tožniku skupno odgovarjali za nastalo škodo, pri tem pa ni pomembno, ali gre za deljive ali solidarne (nerazdelne obveznosti).
Pritožbeno sodišče vsled sprejete odločitve prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka za preklic pogojne obsodbe pogreša izsledke poizvedb pri zemljiškoknjižnem sodišču in na upravni enoti o morebitnem lastništvu nepremičnega in vrednejšega premičnega premoženja, podatke finančnega urada o obdavčljivih dohodkih vse od dne 9. 2. 2018 pravnomočne sodbe, natančne podatke o morebitnem imetništvu poslovnih deležev v gospodarskih družbah in sploh celostno sliko obsojenčevega premoženjskega stanja, ki je za sprejetje odločitve v obravnavani zadevi bistvena.
ZObr člen 92, 92/2, 92/5, 93, 93/2. OZ člen 372, 372/1. ZSSloV člen 57, 57/5.
vračilo stroškov usposabljanja - vojaška oseba - delna sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da nadomestilo plače za čas usposabljanja in izobraževanja ne predstavlja stroškov usposabljanja in izobraževanja.
ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 619. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 61, 61/1, 62, 62/6.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - zaposlitev pri drugem delodajalcu - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Ob ugotovljeni zlorabi tožniku delovno razmerje pri drugi toženki s sklenitvijo dogovora o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi s prvo toženko ni zakonito prenehalo. Od prenehanja delovnega razmerja od druge toženke kot (dejanskega) delodajalca utemeljeno uveljavlja priznanje delovnega razmerja in s tem povezane pravice.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - kogentne določbe - prosti preudarek
Glede na to, da so določbe zakona jasne in kogentne in da v konkretnem primeru pogoji za oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila niso bili podani, sodišče ne more mimo zakonskih določb po prostem preudarku odločiti, da stranko oprosti plačila sodne takse (ali ji omogoči obročno plačilo oziroma odlog plačila).
poziv na dopolnitev tožbe - prekluzivni rok - vročanje odvetniku v poštni predal - osebno vročanje pisanj odvetniku - nepravilnosti pri vročanju - kršitev načela kontradiktornosti postopka
V prvem odstavku 142. člena ZPP res ni določeno, da se mora pozivni sklep za popravo oziroma dopolnitev tožbe stranki vročiti osebno, vendar drugi odstavek istega člena določa, da se druga pisanja vročajo osebno, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je potrebna zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost. V obravnavanem primeru je razlog za večjo skrbnost brez dvoma podan.
Neosebna vročitev pozivnega sklepa za popravo oziroma dopolnitev tožbe ni primerna, posledično pa predpostavka za nastop posledice iz četrtega odstavka 108. člena ZPP ni izpolnjena.
ZIZ člen 6, 6/4, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 226, 227. ZPP člen 4, 339, 339/2, 339/2-1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pristojnosti strokovnega sodelavca - narok - izvajanje dokazov - načelo neposrednosti
Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da po odredbi sodnika vodi narok v smislu četrtega odstavka 6. člena ZIZ, še ne pomeni, da lahko na podlagi tako izvedenega naroka potem končno odločitev o zadevi sprejme sodnik, ki na naroku ni bil navzoč, saj na tak način ni mogoče udejaniti načela neposrednosti oziroma na tak način tega načela ni dopustno prebiti.
Ker je izpodbijano odločitev sprejela sodnica, ki na narokih za obravnavo ugovora, na katerih je strokovna sodelavka izvajala dokaze, ni sodelovala in tam niti ni bila prisotna, je prišlo do kršitve načela neposrednosti, na kar utemeljeno opozarja upnik v pritožbi, hkrati pa je sklep zaradi opisane napačne sestave sodišča pri odločanju obremenjen tudi s kršitvijo določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero višje sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti.
KZ-1 člen 314, 314/2. ZKP člen 358, 358-1, 383, 383/1, 383/1-2.
povzročitev splošne nevarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - ogrozitveno kaznivo dejanje - kvalificirana oblika - abstraktna nevarnost - konkretizacija zakonskih znakov - namen zastraševanja - ogrožanje varnosti ljudi - oprostilna sodba
Zakonski znak glede posebnega namena storilca, ki je navsezadnje razlog, da gre za kvalificirano obliko kaznivega dejanja, za obstoj katerega zadostuje že abstraktna nevarnost, mora biti v opisu dejanja tudi primerno konkretiziran.
Kaznivo dejanje po 314. členu KZ-1 se uvršča v skupino ogrozitvenih kaznivih dejanj. S tem kaznivim dejanjem je varovan značilno splošno dostopen prostor, javen prostor in s tem varnost splošne javnosti in ne zgolj posameznega konkretnega abstraktno ogroženega oziroma konkretno ogroženega človeka ali več ljudi. To torej pomeni, da mora biti ogrožena varnost individualno nedoločenega števila oseb oziroma posamezne, vendar individualno nedoločene osebe, ali pa individualno določenega, toda neomejenega kroga oseb.
Na ravni zahtevanega dokaznega standarda je tudi izkazano, da naj bi obdolženi tujce prevažal v tovornem delu kombiniranega vozila, ki ni namenjen prevozu potnikov, kjer ni bilo sedežev, varnostnih pasov ali primerne opore, pri čemer naj bi tujci sedeli na tleh tovornega dela, tesno drug ob drugem, ko naj bi bil tovorni del vozila zaprt in opremljen le z manjšim zračnikom brez ventilatorja na vratih in odprtino na dnu, namenjeno opravljanju fizioloških potreb. Tako so izkazane okoliščine, ki zlasti ob upoštevanju dejstva, da je pot potekala zlasti po avtocestah, kjer so hitrosti višje, izkazujejo visoko intenziteto nevarnosti za življenje in zdravje ljudi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00068773
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 12, 12/2, 18, 18/2, 67, 67/2, 70, 70/2, 371, 371/2, 371/11. KZ-1 člen 20, 20/2, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - pravica do formalne obrambe - pravica do poštenega sojenja - zaslišanje obremenilne priče - prisotnost zagovornika - izločitev dokazov
Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi zavrnilo dokazni predlog državne tožilke, da bi prebralo zapisnike o zaslišanju treh tujcev, ki so bili zaslišani v okviru nujnih preiskovalnih opravil pred dežurno preiskovalno sodnico, saj obdolženi v tistem času še ni imel zagovornika. Sodišče prve stopnje tako sodbe ni oprlo na izpovedbe navedenih prič, saj gre za obremenilne priče, ki so bile na sodišču zaslišane brez prisotnosti obtoženčevega zagovornika. Ker sodišče na njihove izpovedbe ni oprlo sodne odločbe, ni kršilo obtoženčeve pravice do obrambe po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 12. člena, drugim odstavkom 67. člena in drugim odstavkom 70. člena ZKP.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s trditvijo v pritožbi, da bi moralo sodišče iz spisa izločiti zapisnike o izjavah tujcev, ker so bili le-ti zaslišani brez navzočnosti zagovornika. Ti zapisniki ne predstaljajo nezakonitih dokazov v smislu drugega odstavka 18. člena ZKP, saj niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin niti ne s kršitvijo določb kazenskega postopka. Ker pa ob zaslišanju tujcev obtožencu ni bilo omogočeno zaslišanje tedaj obremenilnih prič s pomočjo zagovornika, je bila odločitev prvostopnega sodišča, da na njihove izpovedbe ni oprlo sodne odločbe, pravilna in zakonita.
kaznivo dejanje zalezovanja - procesna sposobnost obdolženca - psihiatrični pregled obdolženca - nedosegljivost obdolženega - neopravičen izostanek - zagotovitev navzočnosti obdolženca pri psihiatričnem pregledu - privedba obdolženca k izvedencu - načelo sorazmernosti - načelo subsidiarnosti - zavrženje obtožnega predloga - okoliščine, ki začasno preprečujejo kazenski pregon
Za izvedbo psihiatričnega pregleda pri izvedenki so sodišču na voljo različni ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti (XVII. poglavje ZKP). Če se da isti cilj doseči z več ukrepi, mora sodišče skladno z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti izbrati tistega, ki je za obdolženca najmilejši. Če se obdolženec ne odzove povabilu izvedenca za psihiatrični pregled, mora izvedenec o tem obvestiti sodišče. Sodišče sme nato odrediti privedbo k izvedencu (194. člen ZKP), če se obdolženec ne odzove vabilu sodišča, v katerem je bil opozorjen, da bo v primeru neopravičenega izostanka k izvedencu priveden.
Zgolj enkratna neuspešna realizacija odredbe za privedbo z obrazložitvijo, da gre za brezdomca, po prepričanju pritožbenega senata ne zadošča za odstop prvostopenjskega sodišča od nadaljnjih prizadevanj za zagotovitev navzočnosti obdolženca pri psihiatričnem pregledu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00069634
URS člen 23, 23/1. ZIZ člen 15. ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/3, 72/4, 72/7, 73, 73/1, 73/5, 362.
pravica do sodnega varstva - pravica do nepristranskega sojenja - izločitev sodnika - izvršilni postopek - zahteva za izločitev sodnika - pravica do posebne pritožbe - razlogi za izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - dvom o nepristranskosti sodnika - subjektivni test - objektivni test - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - nezadovoljstvo stranke s procesnim vodenjem - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča
Upnikovo nestrinjanje z vsebinskimi odločitvami sodnice, ki jih je sprejela v konkretni zadevi, ne morejo biti razlog za izločitev in zgolj zato, ker sodnica ne pritrjuje upniku, še ni nepristranska. Tudi po oceni pritožbenega sodišča predlagateljeva zahteva za izločitev ne vsebuje okoliščin, ki bi vzbujale dvom o nepristranskost sodnice, saj način vodenja postopka ter odločitve v zvezi s tem ne predstavljajo razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti o sodničini pristranskosti. Pritožnik niti v zahtevi, niti v pritožbi ni navedel ničesar drugega kot nestrinjanje z odločitvami procesnega vodstva, kar pa ni razlog za izločitev sodnice, kot je bilo podrobno pojasnjeno že zgoraj. Kar upnik navaja kot izločitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP je v bistvu njegovo nestrinjanje z dejansko in pravno presojo v obravnavani zadevi, torej nestrinjanje s sprejetim pravnim stališčem v posameznih odločitvah v tej zadevi. Tako nestrinjanje je lahko le podlaga za ustrezno procesno ukrepanje, na more pa biti razlog za utemeljevanje obstoja okoliščin, ki naj bi vzbudile dvom o nepristranskosti sojenja. Odpravi napak sojenja so namreč namenjena pravna sredstva, ne pa izločitev. Izoblikovanje pravnega stališča, potrebnega za sprejem odločitve sodnice v posameznih zadevah, je del izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnice utemeljen že zgolj s tem, bi bilo preširoko. Tudi zatrjevane procesne kršitve same zase ne utemeljijo odklonitvenega razloga. Četudi bi se morda zatrjevanje kršitev ali zmotnost pravnih stališč kasneje izkazalo za utemeljeno, to samo zase še ne kaže na objektivno ali morda celo subjektivno pristranskost sodnice. Višje sodišče le še dodaja, da ima stranka za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila udeležena, na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00069711
ZIZ člen 13, 40, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 22, 22/2, 22/2-2.
izvršba na podlagi tuje odločbe - popolnost predloga za izvršbo - neopredelitev do odločilnih dejstev
Upnik so bili pozvani k dopolnitvi predloga za izvršbo tako, da sodišču glede na 2. točko drugega odstavka 22. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah predložijo potrdilo pristojnega tujega sodišča oziroma drugega organa o pravnomočnosti sodbe po pravu države, v kateri je bila izdana, potrdilo o izvršljivosti pod prejšnjo alinejo navedene odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana, in potrdilo, da je bila stranka, ki ni sodelovala v postopku, zoper njo pa je bila izdana odločba, skladno z zakonom države, ki je odločbo izdala, pravilno in pravočasno vabljena na obravnavo; v primeru, da je stranka procesno nesposobna, pa tudi potrdilo, da je bila pravilno zastopana.
Sodišče se v izpodbijanem sklepu ni v ničemer opredelilo do navedb upnikov, da jim hrvaško sodišče zahtevanega potrdila ne izda in da očitno ocenjuje, da je zahtevi iz 2. točke drugega odstavka 22. člena Pogodbe zadoščeno že s predložitvijo prvostopenjske sodbe s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti v povezavi z drugostopenjsko sodbo, iz katere izhaja, da v postopku niso bile zagrešene nobene procesne napake, stranke pa so v postopku sodelovale, saj sta se dolžnika na sodbo sodišča prve stopnje pravočasno pritožila, a je bila njuna pritožba kot neutemeljena zavrnjena, prav tako pa iz drugostopenjske sodbe ni razvidno, da dolžnika ne bi bila pravilno ali pravočasno vabljena na obravnavo ali da bi bila procesno nesposobna in v tem primeru nepravilno zastopana. Take navedbe bi lahko bile pravno odločilne za presojo izpolnitve pogojev iz 40. člena v zvezi s 13. členom ZIZ oziroma za presojo popolnosti predloga za izvršbo.
pristop k izvršbi - pravica do izpodbijanja terjatev drugih upnikov - ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti
Izvršilni postopki različnih upnikov zoper istega dolžnika na isto nepremičnino kot predmet izvršbe ne morejo teči ločeno in vzporedno. Po pristopu gre zgolj za enotno vodenje izvršbe na isto nepremičnino, zgolj s sklepom o pristopu pa ni v ničemer odločeno o tem, ali je terjatev drugega upnika resnična. Za izpodbijanje terjatve drugega upnika ima upnik na volja druga pravna sredstva.
Poleg drugih primerov sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti tudi, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Omenjeno določilo ne zahteva vložitve ugovora ali druge vloge dolžnika, če je sodišče z naštetimi dogodki oziroma pravnomočnimi odločitvami seznanjeno že samo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00069619
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 20a/2, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 51, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 311. ZGD-1 člen 481, 481/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - zapadlost terjatve - prenehanje terjatve - kupnina za poslovni delež - naknadno prenehanje terjatve - obličnost - namen obličnosti - naknadni ustni dogovor - obličnost poznejše spremembe pogodbe - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - obličnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža - javni interes - narok v izvršilnem postopku - ugovor pobota - materialnopravni pobot v izvršilnem postopku - likvidnost terjatve
Zapadlost terjatve na dan vložitve predloga za izvršbo izhaja že iz samega notarskega zapisa in ker je dolžnik tudi izrecno soglašal z neposredno izvršljivostjo, so izpolnjeni vsi pogoji za izvršljivost notarskega zapisa, notarski zapis pa predstavlja izvršilni naslov.
Uveljavljani ugovorni razlogi ne predstavljajo naknadno nastalega dejstva, ki ga dolžnik ne bi mogel uveljavljati že pri nastanku izvršilnega naslova.
Terjatev predstavlja kupnino za poslovni delež, pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža pa mora biti skladno s tretjim odstavkom 481. člena ZGD-1 sklenjena v obliki notarskega zapisa. Enaka obličnost je na podlagi drugega odstavka 51. člena OZ zahtevana tudi za vse poznejše spremembe ali dopolnitve te pogodbe, izjema iz četrtega odstavka 51. člena OZ, na katero se sklicuje dolžnik, pa v predmetni zadevi ne pride v poštev. Po tej določbi so sicer veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, vendar pa to velja le, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank. V predmetni zadevi ne gre za tako situacijo, saj je namen zahtevane stroge obličnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža poleg dokazne, svarilne in informacijske funkcije za pogodbene stranke nedvomno tudi v tem, da se omogoča vodenje sodnega registra in državni nadzor nad prometom s poslovnimi deleži (odmera davščin ipd.), kar pa predstavlja javni interes (razširjena informacijska funkcija). Vse morebitne spremembe pravnega posla, iz katerega izvira izterjevana terjatev, bi torej, da bi lahko bile pravno upoštevne oziroma zavezujoče, morale biti sklenjene v isti obliki, to je v obliki notarskega zapisa, in zatrjevana sklenitev le ustnega dogovora, ki dolžnikovo obveznost iz notarskega zapisa spreminja oziroma ukinja, ne zadošča.
Pravilno je sodišče zavrnilo tudi ugovor prenehanja terjatve zaradi pobota s posojili, vplačanimi v družbo B. d.o.o. V izvršilnem postopku je mogoč le materialnopravni pobot, do katerega po 311. členu OZ lahko pride, če sta terjatvi vzajemni, istovrstni in zapadli. Teorija in sodna praksa sta k tem pogojem dodali še pogoj likvidnosti terjatve, ki je podan, če je protiterjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom ali če se upnik s pobotom strinja. V predmetni zadevi pogoj likvidnosti ni izpolnjen, saj dolžnik niti ne trdi, da bi protiterjatev temeljila na izvršilnem naslovu, prav tako pa je upnik navedbe o pobotu izrecno prerekal in je torej zatrjevana protiterjatev sporna.