ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/6. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti
Pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, kot je bila tožnici priznana z navedeno odločbo ZPIZ, ne pomeni absolutnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Od delodajalca glede na veljavno zakonodajo ni mogoče zahtevati, da bi svoj delovni proces drugače organiziral in na novo sistemiziral delovno mesto, v katerega delokrog bi spadala le tista nekatera opravila, ki bi jih delavec glede na zdravstvene omejitve še lahko opravljal.
prepozna pritožba - pošiljanje po pošti - vložitev vloge pri sodišču
Neutemeljena je pritožbena ugotovitev o skrajšanju 8-dnevnega pritožbenega roka, ker dolžnik vloge ne more vložiti v vložišču sodišča v Mariboru, temveč jo lahko samo pošlje po pošti. Po drugem odstavku 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se namreč v primeru, če se pošlje vloga po pošti priporočeno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. V obravnavanem primeru je dolžnik oddal pritožbo po pošti navadno 5. 6. 2023. V kolikor bi jo poslal priporočeno, bi se štel dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, to je 5. 6. 2023 in bi bila pritožba vložena pravočasno v 8-dnevnem zakonskem roku.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - zavrnitev dokaznih predlogov - suspenz pogodbe o zaposlitvi - nadlegovanje - diskriminacija
Kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja, ne glede na to ali gre za delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, lahko pride do suspenza pogodbe o zaposlitvi, če so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 53. člena ZDR-1.
Ni treba, da delodajalec za ves čas odsotnosti delavca sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas z novim delavcem. Nadomeščanje lahko uredi tudi z razporeditvijo nalog odsotnega delavca na ostale zaposlene.
Čeprav pritožba pravilno izpostavlja, da EU digitalno COVID potrdilo predstavlja javno listino, pa to ne pomeni, da ni dovoljeno dokazovati, da so dejstva v njej ugotovljena neresnično. Prav slednje pa je toženka nedvomno storila.
Pred presojo, ali je dokazni predlog dovoljen, primeren in potreben, je dolžna stranka dokazni predlog ustrezno substancirati. To pomeni, da mora konkretno opredeliti, katera relevantna dejanska trditev naj se s predlaganim dokazom ugotovi. Zgolj podaja vseh svojih navedb in na koncu pod dokaz navedba vseh dokazov v smislu, da navedeni dokazi utemeljujejo vse predhodno podane navedbe, ne zadostuje.
ZIZ člen 266, 266/2, 266/4. ZNP-1 člen 13, 13/1, 18, 18/1, 18/2.
ugovor krajevne pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - navezne okoliščine - stalno bivališče - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - ustalitev krajevne pristojnosti
Potreba po hitrem odločanju v postopku o izdaji začasne odredbe nasprotuje temu, da bi v tem postopku bili izpolnjeni pogoji za odstop zadeve drugemu sodišču na podlagi drugega odstavka 18. člena ZNP-1, saj bi odstop zadeve drugemu sodišču (na območju katerega začasno bivata dolžnica, mld. otrok in pred katerim se je pozneje začel postopek o glavni stvari) dodatno zavlekel postopek. Odstop odločanja o začasni odredbi drugemu sodišču zato ni niti v korist mld. otroka niti se ne bi v takem primeru postopek pred drugim sodiščem lažje izvedel, saj je Center za socialno delo Maribor že izdelal mnenje v predmetni zadevi.
začetek stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - družbenik dolžnika - insolventnost - domneva o insolventnosti - izpodbijanje zakonske domneve - zakonska domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - dokazno breme družbenika
Družbenikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka je omejena na zatrjevanje in dokazovanje, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP ).
Upnik je predlog za začetek stečajnega postopka obstoj insolventnosti dolžnika temeljil na več zakonskih domnevah o njegovi trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti (čeprav bi za začetek stečajnega postopka zadoščala že ena izmed njih), in sicer na domnevah iz 1. in 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena in prve točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ker so predhodno navedene zakonske domneve izpodbojne, je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarjajo, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju. Vendar pritožnik dejstev, ki predstavljajo podlago za obstoj predhodno navedenih zakonskih domnev o trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti, v pritožbi ne izpodbija.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2, 7. OZ člen 45, 46, 49, 94, 99.
stroški prevoza na delo in z dela - pisna izjava delavca - uveljavljanje napak volje
Tožnica je v obdobju, na katerega se nanaša izpodbijani del sodbe, sama uveljavljala povračilo stroškov v višini kilometrine. Zato je sodišče prve stopnje za to obdobje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo stroškov oziroma razlike v stroških do višine javnega prevoza.
ZDR-1 člen 108, 108/1, 108/2, 108/3. ZTPDR člen 35. ZLS člen 34a. ZLS-J člen 17, 45, 45/1, 45/2.
odpravnina za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - trajanje delovne dobe - prenehanje delovnega razmerja - mirovanje pravic iz delovnega razmerja
Pravica do odpravnine je vezana na razlog prenehanja delovnega razmerja, tj. poslovni razlog ali razlog nesposobnosti, in ne na obdobje zaposlitve delavca pri delodajalcu. Od obdobja zaposlitve je odvisna le višina pripadajoče odpravnine (drugi odstavek 108. člena ZDR-1), če je nastala obveznost njenega izplačila. Če delavcu delovno razmerje preneha na enega od načinov, v posledici katerega ni upravičen do odpravnine, se delovna doba pred tem prenehanjem ne upošteva pri določitvi odpravnine, če se delavec ponovno zaposli pri istem delodajalcu ali njegovem pravnem predniku in so kasneje izpolnjeni pogoji za plačilo odpravnine.
Čeprav je ZTPDR za primer opravljanja funkcije predvidel možnost mirovanja delovnega razmerja, se tožnik za to ni odločil, ampak je s toženko sklenili pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Na podlagi sporazuma je tožniku z dnem 12. 1. 1997 prenehalo delovno razmerje pri toženki in ni prišlo do mirovanja, posledično pa ni upravičen do odpravnine za obdobje zaposlitve od 1. 2. 1980 do 12. 1. 1997, saj za sporazumno prenehanje delovnega razmerja ni predvideno plačilo odpravnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00069259
ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-3. OZ člen 86.
kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - hipotekarni bančni kredit - potrošniška pogodba - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - spremenjena sodna praksa - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - sodna praksa Sodišča EU
Ni dovolj, da se potrošnik zaveda, da se valutni tečaj lahko spremeni, pač pa mu je treba jasno dati vedeti, da se tečaj lahko znatno spremeni in da ima zato nezanemarljive negativne ekonomske učinke. Banka mora kreditojemalca opozoriti, da je stopnja valutnega tveganja visoka, ker so nihanja potencialno velika zlasti v dolgoročnem obdobju in imajo lahko znatne negativne posledice na njegove finančne obveznosti. Da je toženka tožnico v zvezi s kreditom v CHF informirala v tem obsegu, toženka, na kateri je trditveno in dokazno breme, da je tožnikoma ustrezno pojasnila tveganja, ki so nastala ob sklenitvi kreditne pogodbe, niti ne zatrjuje. Nasprotno, še v odgovoru na pritožbo zatrjuje, da niti apreciacije CHF niti finančne krize ni mogla napovedati.
zavrženje obtožnega predloga - faza priprav na glavno obravnavo - razpis glavne obravnave - odredba sodnika o vročitvi obtožnega akta - začetek kazenskega postopka - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Z odredbo sodnika o vročitvi obtožnega akta se je kazenski postopek kot sodni postopek zoper obdolženca že začel, po začetku kazenskega postopka pa obtožnega akta, razen v primeru iz petega odstavka 443. člena ZKP, ni mogoče več zavreči.
Sodišče prve stopnje je torej s tem, ko je zavrglo obtožni predlog, čeprav se zadeva nahaja že v fazi razpisa glavne obravnave, zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00069738
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. DZ člen 183, 183/1, 183/2, 183/3.
preživnina - izvršilni naslov - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje kot pravni standard - izpolnjevanje študijskih obveznosti - trditveno in dokazno breme glede šolanja
Redno šolanje je pravni standard, ki ga je treba zapolniti v vsakem konkretnem primeru, primarno pa redno šolanje pomeni redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti. Namen rednega šolanja je namreč pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja, izpolnjevanje šolskih (študijskih) obveznosti pa zato predstavlja temeljno predpostavko, zaradi katere je otrok upravičen zahtevati od staršev plačilo preživnine. V določenih primerih sicer lahko pride do prekinitev ali zastojev v rednem šolanju, ki še ne pomenijo izgube pravice do preživljanja, vendar pa morajo v teh primerih obstajati opravičljivi razlogi, zaradi katerih upravičenec ni izpolnil šolskih ali študijskih obveznosti. Pri presoji standarda rednega šolanja se tako ni mogoče omejiti na presojo formalnega statusa upravičenca v šolskem sistemu, ampak je treba vsebinsko presoditi njegovo prizadevanje za pridobitev izobrazbe.
Upnik rednega šolanja v šolskem letu 2021/2022 kljub izkazanemu vpisu na fakulteto ob odsotnosti trditev in dokazov glede izpolnjevanja študijskih obveznosti oziroma glede razlogov za njihovo neizpolnjevanje ter ob odsotnosti pojasnila, zakaj se je v naslednjem šolskem letu prepisal nazaj na nižjo, srednješolsko stopnjo izobraževanja, ni uspel izkazati.
Ker upnik ni uspel izkazati rednega šolanja v letih 2021/2022 in 2022/2023, za kateri izterjuje preživnino, je sodba, na podlagi katere je vložil predlog za izvršbo, izgubila lastnost izvršilnega naslova. Tako lastnost ima po upnikovi polnoletnosti namreč le v okviru 183. člena DZ in jo izgubi, če se upnik ne šola redno.
ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34a, 34a/7. ZPP člen 105a., 105a/1, 105a/3.
pritožba - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - opozorilo na posledice neplačila sodne takse - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse - opozorilo stranki
V tretjem odstavku 14.a člena ZST-1 je določeno, da če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti. Po tej zakonski določbi je sodišče dolžno stranko opomniti zgolj na nov začetek teka omenjenega roka, ne pa na sankcijo, ki bo nastopila v primeru neplačila sodne takse. Tovrstno opozorilo je že vsebovano v izdanem plačilnem nalogu.
odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v spolno nedotakljivost - pouk o pravnih jamstvih - zapisnik kot javna listina - pavšalne pritožbene navedbe - določnost tožbenega zahtevka - prepričljiva dokazna ocena - primerna višina odškodnine - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti
Razpon odškodnin v primeru podobnih nedopustnih ravnanj je med 12 in 80 povprečnih neto plač, pri čemer so bile nižje odškodnine prisojene v primerih, v katerih je šlo za posamezna ravnanja. V primerih, v katerih so se dejanja ponavljala v obdobju več let, so bile odškodnine večinoma višje od 35 povprečnih neto plač, kot je bila prisojena v tej zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069072
SPZ člen 115, 116, 116/1-1. ZURE člen 19, 19/5. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli člen 16. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 16.
gospodarski spor majhne vrednosti - dejanska etažna lastnina - plačilo obratovalnih stroškov - mešana pogodba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - delitev stroškov v poslovni stavbi - skupno odjemno mesto - stroški vzdrževanja - stroški ogrevanja - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij - dogovor dveh strank - ključ delitve obratovalnih stroškov - zakonska ureditev - izpodbijanje dejanskega stanja
Delitev obratovalnih stroškov (med katere spadajo tudi stroški ogrevanja) med solastniki oziroma etažnimi lastniki ureja SPZ, ki določa, da se obratovalni stroški med etažnimi lastniki delijo sorazmerno z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače (115. člen SPZ). Lahko se sicer dogovorijo za drugačen ključ delitve obratovalnih stroškov, a morajo v ta namen skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih (1. alineja prvega odstavka 116. člen SPZ). Razdelitev stroškov ogrevanja med solastnike zato ne more biti predmet prostega urejanja med zgolj dvema solastnikoma.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZPŠOIRSP člen 7, 11, 11/1. ZPP člen 8.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - upravni postopek - čas, za katerega se prizna odškodnina - pavšalna odškodnina - uporaba ZPŠOIRSP - odškodninska odgovornost države - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - meritorna odločitev o zahtevku - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - nezadostna trditvena podlaga - nedokazane trditve - prepričljiva dokazna ocena
Tožnik je zaradi izbrisa trpel običajne, splošno predvidljive nevšečnosti, ki jih je zakonodajalec ovrednotil v pavšalnem znesku odškodnine, ki je bila tožniku že priznana v upravnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00070809
OZ člen 86, 86/1. ZVPot člen 23, 24, 24/1.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - načelo transparentnosti - zavarovanje denarnih terjatev - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - protipravno ravnanje banke - ničnost kreditne pogodbe - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - predvidljivost dogodka - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - spremenjena sodna praksa
Stališča SEU temeljijo na domnevi, da se povprečen potrošnik ne zaveda dejanskega obsega valutnega tveganja. Od poklicnega dajalca kredita se na drugi strani pričakuje, da ima strokovno znanje in védenje o mogočih nihanjih menjalnih tečajev. Ne gre za védenje, kdaj in za koliko se bodo tečaji spremenili ampak za védenje, da so valutna razmerja povsem nestabilna, da so nihanja lahko zelo visoka in da v dolgoročnem pogodbenem razmerju do tega lahko kadarkoli dejansko pride. Da bi potrošniku zagotovili enako raven obveščenosti, mu je banka dolžna podati pojasnila o navedenih bistvenih lastnostih kredita v tuji valuti. Kombinacija izrazitega informacijskega razkoraka glede vsebine valutnega tveganja in neenakomerna porazdelitev tega tveganja med pogodbeni stranki lahko povzroči znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih pogodbenih strank.
Ustavno sodišče je v vseh odločitvah, povezanih z zahtevki za ničnost kreditnih pogodb, vezanih na CHF, zavzelo stališče, da ni dovolj, da se potrošniku omogoči le, da razume, da lahko gibanje paritete med obračunsko valuto in valuto plačila povzroči neugodne posledice, ampak tudi, da razume dejansko tveganje v primeru velikega znižanja vrednosti valute plačila v primerjavi s CHF in da mu je izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju. Ne zadostuje abstraktno zavedanje tečajnega nihanja in možnosti spremembe višine obrokov, ampak da se je moral in mogel zavedati dejanskih posledic velike depreciacije domače valute na višino njegovih obveznosti v celotnem obdobju odplačevanja kredita. Pojasnilo, ki je bilo po ugotovitvah v izpodbijani sodbi dano tožnikom, ni bilo zadostno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00069266
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 280, 280/2.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rubež in prenos terjatve v izterjavo - stečajni postopek nad toženo stranko - ni pravnega interesa - posledice začetka stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - ločitvena pravica - ustavitev postopka izvršbe - sklep o ustavitvi izvršbe - deklaratorna narava sklepa
Da sklep o ustavitvi izvršbe do izdaje izpodbijanega sklepa še ni bil izdan, ni ključnega pomena. Z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom je prišlo do prekinitve izvršilnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, temu pa po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku neizogibno sledi ustavitev postopka izvršbe po eni od alinej drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP. Gre za ustavitev izvršbe po samem zakonu (ex lege), zaradi česar je sklep o ustavitvi izvršbe le deklaratorne narave. Ker se izvršilni postopek zaradi posledic stečajnega postopka nad dolžnikom v nobenem primeru ne bo več nadaljeval, izvršbe ni več mogoče izreči za nedopustno (kot se glasi tožbeni zahtevek) in tožnik ne more imeti več pravnega interesa za tožbo. V tej pravdi si tožnik po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
ukrepi za varstvo koristi otroka - odvzem mladoletnega otroka - namestitev v rejniško družino - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje - trajanje ukrepa - omejitev starševske skrbi - ogroženost otroka - primernost staršev - vloga centra za socialno delo - načrt pomoči družini in otroku - nasprotna izvedenska mnenja - načelo najmilejšega ukrepa - varstvo družine - načelo otrokove koristi
170. člen DZ določa, da je treba pred odločitvijo sodišča o ukrepu trajnejšega značaja izdelati načrt pomoči družini in otroku, po izdelavi le-tega pa o izvajanju načrta pomoči enkrat letno poročati sodišču. To je naloga CSD. V nadaljevanju 170. člena DZ je določeno, kaj mora načrt pomoči vsebovati. Iz spisa je razvidno, da je bil sprejet načrt pomoči, v katerem je obširno analizirano trenutno stanje, med konkretnimi ukrepi pomoči otroku in družini pa je predvideno: spremljanje stikov matere z otrokom; vključitev matere v socialnovarstveno storitev osebne pomoči in vodenja na CSD, dolgoročno še v skupino za starše; materi priporočajo tudi vključitev v psihoterapijo glede na prepoznane primanjkljaje iz otroštva. Za očeta je kot prioritetni ukrep določeno zdravljenje alkoholizma (ki ga je po navedbah v izpodbijanem sklepu oče uspešno zaključil), vzdrževanje abstinence in pridobitev zaposlitve (po ugotovitvah izpodbijanega sklepa je oče sedaj zaposlen). Poleg tega je tudi za očeta predvidena vključitev v (nekonkretizirano) »terapevtsko obravnavo.«
Program pomoči družini mora biti jasen in konkretiziran, če naj bo učinkovit in če naj doseže v 170. členu DZ predvideni namen: da se družino usposobi za zdravo funkcioniranje, ki predvsem ne bo v škodo otroku. Torej mora biti čimbolj natančno določeno, kaj mora kateri od staršev storiti, kdaj in kako. Tovrstna napotila morajo biti še toliko bolj jasna v primeru, kot je obravnavani, ko tako CSD kot izvedenka psihološke stroke ugotavljajo, da imata starša nekoliko slabše kapacitete ne le na starševskem področju, temveč tudi na področju vsakodnevnega funkcioniranja in da se težje spoprijemata s stresom. Zato bi bilo potrebno, da CSD staršema zelo jasno določi, v katere vrste terapij se morata vključiti, kakšne programe morata obiskovati (lahko ponudi tudi več alternativ) in kako dolgo oziroma kakšne zahteve morata izpolniti. Jasno bi moralo biti tudi določeno, kako se bo v nadaljevanju preverjalo izpolnjevanje teh pogojev in izvajanje zavez (npr. glede terapij, izobraževanj in delavnic staršev) in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se lahko izrečeni ukrep odpravi. Poročila oziroma zapisniki nakazujejo, da CSD ni v celoti izpolnil svojih obveznosti iz prvega odstavka 170. člena DZ, saj bi moral poročilo o izvajanju načrta pomoči družini posredovati sodišču enkrat letno (torej od sprejema načrta tri poročila, v spisu pa je zgolj eno), in tudi, da je sodišče prve stopnje pokazalo premalo aktivnosti pri spremljanju izvajanja ukrepa, saj od CSD ni zahtevalo poročil v smislu prvega odstavka 170. člena DZ. Obveznost sodišča, da aktivno spremlja izvajanje ukrepa, izhaja iz splošne dolžnosti skrbeti za korist otroka v smislu četrtega odstavka 7. člena in iz 153. člena DZ.
Država (torej sodišče in CSD) je dolžna storiti vse, kar je treba, da se družina, kateri je bil otrok začasno odvzet, v čim krajšem času spet združi. Odvzem otroka staršem mora biti zato že od vsega začetka obravnavan kot začasen ukrep in ga je treba izvrševati tako, da bo združitev družine po njegovem izteku dejansko mogoča.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pravilna označba dolžnika - poziv na popravo pomanjkljive vloge - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je po prejeti dopolnitvi predloga za izvršbo pravilno zavrglo predlog za izvršbo z navedbo, da upnik predloga v roku ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo, saj je poslal vlogo, v kateri je navedel podatke o dolžnici, na podlagi katerih sodišče dolžnice ni moglo nedvoumno identificirati, saj EMŠO, davčna številka in rojstni datum, kot jih je upnik navedel v dopolnitvi predloga, ne pripadajo dolžnici, kot jo je navedel upnik. Upnik je namreč v dopolnitvi (popravi) predloga za izvršbo navedel drug priimek dolžnice, vendar pa je tako popravljena navedba priimka dolžnice ostala nepravilna oziroma sodišče dolžnice na podlagi elektronsko dosegljivih evidenc ni moglo nedvoumno identificirati.