CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00068980
ZPP člen 8.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev (posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev) - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zunajzakonskega partnerja - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - dokazna vrednost priče - neverodostojnost priče - pristranskost priče - obstoj terjatve - dokazovanje plačila - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil)
Res sorodstveno razmerje s pravdno stranko nujno ne vodi k izničenju dokazne vrednosti izpovedbe takšne priče, vendar pa je dejstvo, da je takšna priča zainteresirana na izidu pravde. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru utemeljeno odklonilo vero izpovedi priče A. A. ter pri tem pravilno opozorilo na nelogičnosti v njegovi izpovedi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00070236
Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema člen 1, 6, 69, 69/1, 69/3. DZ člen 4. ZPP člen 163, 163/4. Uredba Sveta (EU) 2016/1104 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti (2016) člen 1.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - ugovor krajevne nepristojnosti - mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - premoženjska razmerja med zunajzakonskimi partnerji - lega nepremičnine - Republika Hrvaška - država članica EU - časovna veljavnost - uporaba materialnega prava
Stranki v pravdi za ugotovitev obsega skupnega premoženja sta bivša zunajzakonska partnerja, ki imata običajno prebivališče v Republiki Sloveniji, ena njuna nepremičnina pa se nahaja na Hrvaškem. Tudi za odločanje o tem delu tožbenega zahtevka je pristojno sodišče Republike Slovenije, saj je treba uporabiti določila Uredbe 2016/1103 in ne ZMZPP.
ZIZ-UPB4 člen 23, 23/1, 23/2, 41, 41/1, 41a, 61, 61/4.
verodostojna listina - izvršba na podlagi menice - rok za vložitev ugovora
Pri obeh postopkih (tako pri tistem po 41. členu ZIZ kot pri tistem po 41.a členu ZIZ) pa velja določba prvega odstavka 61. člena ZIZ, kjer je predpisano, da znaša v meničnih (in čekovnih) sporih rok za ugovor tri dni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069315
SPZ člen 40, 43, 92. ZPP člen 8.
izselitev iz nepremičnine - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - dolgoletna posest - izjalovljeno pričakovanje - konvalidacija ustno sklenjene in realizirane pogodbe - ugovor priposestvovanja lastninske pravice - opravičljiva zmota glede obstoja pogojev za priposestvovanje - dobrovernost priposestvovalca - prepričljiva dokazna ocena
Pritožbeno sodišče ne dvomi v obstoj dolgoletne posesti tožencev, kar pa za pridobitev lastninske pravice še ne zadošča. Obljuba nima za posledico prenosa lastninske pravice. Pravo namreč golega upanja oziroma pričakovanja na pridobitev lastninske pravice ne ščiti.
Toženci pravnega naslova niso izkazali, zato je že iz tega razloga izključeno priposestvovanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - utemeljen odpovedni razlog
Sodišče prve stopnje je ugotovljeni dejstvi o nedoseganju pričakovanih rezultatov (nerealiziranem poslovnem načrtu) in o izgubi ovrednotilo na način, ki je bil za presojo odpovednega razloga ustrezen. Kot je ugotovilo, je toženka v posledici teh okoliščin utemeljeno pristopila k sanaciji oziroma racionalizaciji poslovanja ter sprejela vrsto ukrepov. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom, da je toženka tako dokazala prenehanje potreb po opravljanju dela pod pogoji iz tožničine pogodbe o zaposlitvi zaradi utemeljenega poslovnega razloga.
ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 163, 163/4, 182a, 227, 227/1. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1.
objava opravičila - dajatvena tožba - oblikovanje tožbenega zahtevka - nedoločen in neizvršljiv tožbeni zahtevek - ustreznost izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - zavrženje tožbe - konkretiziranost tožbenega zahtevka - trditvena stiska - pridobitev podatkov - predložitev listine s strani nasprotne stranke - stopničasta tožba - dopolnitev zahtevka - rok za dopolnitev - dodatni rok
Pri dajatveni tožbi je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova.
Tožbeni zahtevek je ostal nedoločen v ključnem delu, in sicer, komu vse naj toženka pošlje obvestilo (preklic objave oziroma opravičilo). Tožnik je krog naslovnikov sicer omejil, vendar pa ga ni navedel dovolj jasno, da bi bil zahtevek v tem delu izvršljiv.
ZPP člen 163, 163/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14. OZ člen 619. ZDR-1 člen 9, 13, 17, 62, 62/6. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila ves čas toženka, saj formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Sodišče prve stopnje je tako sprejelo pravilno stališče, da med tožnikom in toženko obstaja delovno razmerje za čas od prenehanja delovnega razmerja tožnika z družbo A. d. o. o. do njegove zaposlitve pri novem delodajalcu (C. d. o. o.). Kljub temu je pritožbeno sodišče odločitev o obstoju delovnega razmerja razveljavilo, saj obstajajo pomanjkljivosti, zaradi katerih sodbe ni mogoče preizkusiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069490
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca
Formalnim predpostavkam pa sledi še presoja materialne predpostavke sojenja v nenavzočnosti obdolženca, ki zadeva oceno, ali je obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi nujna. Sodišče ocenjuje nujnost obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi glede na do tedaj razčiščeno dejansko stanje, ki ga presoja po načelu proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP), ob tem pa mora tudi paziti, da s sojenjem v nenavzočnosti ne krši pravic strank v postopku. Sodišče prve stopnje je izpolnjenost pogoja nujnosti utemeljilo s tem, da obdolženčeva navzočnost ni bila nujna, ker je že bil zaslišan in ker sprememba obtožnega predloga ni bila bistvena, zato mu ni bilo treba dodeliti posebnega roka za pripravo obrambe. Navedena razloga pa za celovito presojo izpolnjenosti pogojev za sojenje v nenavzočnosti obdolženca ne zadoščata.
OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - zastaranje - preuranjena odločitev
Sodišče prve stopnje pri izračunu razlike v plači za leto 2019 ni pojasnilo, na kakšen način je izračunalo dosojeni znesek. Tožniku je delovno razmerje pri A. d. o. o. prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodišče pa datuma prenehanja ni ugotovilo. Nadalje je o zahtevku za leto 2020 odločilo opisno, pri čemer se je sklicevalo na načelo ekonomičnosti, ker naj bi pridobivanje dodatnih podatkov trajalo predolgo. Glede na to, da je odločitev o zahtevku za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja, priznanja vseh pravic in reparaciji tožnika odvisna od statusa tožnika, ali je bil zaposlen pri drugem delodajalcu, ali je prejemal nadomestilo za brezposelnost za leti 2019 in 2020, je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu preuranjena. Enako velja tudi za znesek regresa za letni dopust za leto 2019.
pravdna sposobnost - procesna sposobnost - pomanjkanje pravdne sposobnosti - odškodnina
Procesna sposobnost stranke se sicer domneva, vendar mora sodišče, če lahko iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem vprašanju odločiti s stopnjo zanesljivosti in to tudi obrazložiti. V nasprotnem primeru je odločba obremenjena z absolutno bistveno procesno kršitvijo iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker tožnik v pravdi ni uspel, je moralo pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti preizkusiti obstoj procesne sposobnosti na strani tožnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069391
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/1.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - podaljšanje roka - objektivne ovire - zdravstvene težave - rojstvo otrok, za katere mora obsojeni skrbeti - bolezen otroka
Skrb in nega dveh dojenčkov ter izkazane zdravstvene težave otrok in obsojenke so okoliščine, ki so predstavljale objektivno oviro obsojenki, da bi tudi v podaljšanem roku za izpolnitev dela v splošno korist (zaradi njenih zdravstvenih težav) opravila vse naložene ure dela. To ji kljub odzivnosti, vestnosti, rednem prihajanju na delo, upoštevanju dogovorov in sodelovanju s probacijsko enoto ni moglo uspeti. Navedeno specifično obdobje v življenju obsojenke in njenih novorojenih otrok pritožbeno sodišče ocenjuje kot ključni razlog za neopravo dela v splošno korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00069419
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 147.
delovna nezgoda - odgovornost delodajalca za škodo - nevarna stvar - krivdna odgovornost delodajalca za delavca
Sodišče prve stopnje je na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov, ki sta jih predlagali obe pravdni stranki, pravilno zaključilo, da do škodnega ni prišlo zaradi namestitve palete s strani delavca, temveč zaradi tega, ker je tožnica hodila po sicer predhodno prazni, a neoznačeni poti, in da je delavec v danih okoliščinah ravnal, tako kot je bilo treba (paleto je postavil na za to predvideno mesto). Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za dvom o strokovnosti mnenja izvedenke, da na nastanek poškodbe ne vpliva dejstvo, da je bil del podesta, na katerem je stala tožnica, nekoliko prekrit s platojem, ki je bil nameščen čez paleto. Če bi namreč tožnica sledila talnim oznakam in se gibala pravilno, je namreč zelo malo verjetno, da bi se spotaknila ob rob platoja, saj delavci pri hoji po podestu ne hodijo po robnem delu podesta.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost
Za obstoj nevarnosti ni nujno, da upnik izkaže namen dolžnika z odtujevanjem in skrivanjem preprečiti izvršbo. Zadošča že, da ima njegovo ravnanje (odtujevanje ali drugačno ravnanje s premoženjem) negativen vpliv na bodočo uveljavitev terjatve. V takem primeru je zato lahko odločilno vprašanje (objektivnega) vpliva dolžnikovega ravnanja na možnost uspeha v potencialni izvršbi in v zvezi s tem tudi siceršnji obseg dolžnikovega premoženja.. Če pa upnik verjetno izkaže namen dolžnika z odtujevanjem in skrivanjem premoženja preprečiti morebitno izvršbo, vprašanje siceršnjega obsega premoženja ni več relevantno. Nevarnost je podana že z dolžnikovim namenom preprečiti izvršbo.
ZP-1 člen 6a, 8, 21, 26, 26/6, 159. ZJN-3 člen 9, 9/1, 9/2, 9/3, 9/3-a, 21, 21/1, 21/1-a, 24, 27, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47,48, 49, 111, 111/1, 111/1-2, 111/5. Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES člen 2, 2/1, 2/1-4. KZ-1 člen 18, 32, 32/1, 32/2. ZNUZNNZ člen 2, 2/1.
javno naročanje - oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka - prekinitev postopka - čas storitve prekrška - skrajna sila - izrek opomina - omilitev globe - prekršek neznatnega pomena - trajajoč prekršek - reformatio in peius
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da obdolžena pravna oseba izpolnjuje vse značilnosti osebe javnega prava, ki so določene v tretjem odstavku 9. člena ZJN-3 in v 4. točki prvega odstavka 2. člena Direktive 2014/24/EU, zaradi česar se obdolžena pravna oseba šteje za naročnika, ki je pri svojem poslovanju dolžan upoštevati določbe ZJN-3. Pri tem je tudi pravilno ugotovilo, da določbi 4. točke prvega odstavka 2. člena Direktive 2014/24/EU in točke a) tretjega odstavka 9. člena ZJN-3 ne določata, da je za osebo javnega prava bistveno, ali kot svojo službo opravlja zgolj javno službo, ali pa poleg tega opravlja še druge dejavnosti, temveč je pri uvrščanju subjektov med osebe javnega prava potrebno izhajati iz značilnosti posameznega subjekta oziroma iz razloga njegove ustanovitve in iz tega, da zakon ne omogoča ločevanja po dejavnosti, ki je (zgolj) javna služba (namenjena zadovoljenju potreb splošnega interesa), in tržni dejavnosti, kot to uveljavljata obdolženki.
Za javne lekarniške zavode in zasebne lekarne (koncesionarje) ne more veljati enak pravni režim. O tem se je namreč že opredelilo Ustavno sodišče RS in zavrnilo očitke obojih o zavzemanju za priznanje enakega položaja in očitke o kršenju ustavnih načel. Ker se dejanske in pravne okoliščine od takrat dalje niso spremenile in ker so določbe četrtega odstavka 9. člena in 27. člena ZJN-3 sprejete na podlagi Direktive 2014/24/EU, višje sodišče ne vidi razloga za prekinitev oziroma zadržanje postopka o prekršku.
Samo zakon (ZJN-3) je tisti, ki določa, kdaj ga ni treba upoštevati in uporabiti, nabava zdravil pa med izjemami, za katere se zakon ne uporablja (27. člen ZJN-3), ni navedena. Za preostalo blago (prehranska dopolnila, kozmetični izdelki, medicinski pripomočki ipd.), ki ga naročnik nabavlja zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, pa oddaja naročila ni podrejena pravilom ZJN-3 le v primeru, če so izpolnjeni pogoji iz 15. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3, vendar v obravnavanem primeru te izjeme ni bilo mogoče uporabiti.
ZNUZNNZ, ki velja od 29. 7. 2023, določa začasno neuporabo določb zakona, ki urejajo javno naročanje, zgolj za zagotavljanje zalog zdravil na zdravniški recept, ki jih morajo zagotavljati javni lekarniški zavodi v skladu z določbami zakona, ki ureja lekarniško dejavnost, najpozneje v 24 urah od naročila oziroma naslednji delovni dan (za vsa preostala zdravila pa se torej določbe ZJN-3 še vedno uporabljajo).
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialne določbe ZP-1 oziroma KZ-1 glede časa storitve prekrška v povezavi z določbami ZJN-3. Pravna situacija, kot je obravnavana v izpodbijani sodbi (da je pravna oseba povzročila nastanek protipravnega stanja, ko je sklepala pravne posle s tremi dobavitelji mimo javnonaročniške zakonodaje in je to določen čas vzdrževala), ustreza pojmu trajajočega prekrška in ne treh prekrškov, kot izhajajo iz izpodbijane sodbe.
stroškovna odločitev - končni sklep o pravdnih stroških - višina stroškov - potrebnost stroškov - res iudicata
Četrti odstavek 163. člena ZPP določa, da prvo sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči o zahtevi za povrnitev stroškov, in sicer odloči katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari pa izda sklep o višini stroškov. V takšnem 'naknadnem' sklepu o stroških prvo sodišče ugotovi obseg potrebnih stroškov in njihovo višino zgolj odmeri, ne odloča pa o temelju oziroma deležu potrebnih stroškov, saj je o tem odločeno že v odločbi, s katero se je postopek končal.
podrejene obveznice - sklep o nadaljevanju postopka - sklep o nepristojnosti - zahtevek za povrnitev škode - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - nezakonita odločba - Banka Slovenije - odločitev ustavnega sodišča - razveljavitev zakona po ustavni odločbi - naknadno odpadla pravna podlaga
Skladno s 44. členom Zakona o ustavnem sodišču je določeno, da se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Glede na najnovejšo odločitev Ustavnega sodišča je pravna podlaga za nadaljevanje postopka zoper Banko Slovenije in za odločitev o nepristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani, katero je prvo sodišče uporabilo pri izdaji izpodbijanega sklepa, odpadla. Z razveljavitvijo ZPSVIKOB je tako ponovno vzpostavljeno pravno stanje, kakršno je bilo na podlagi odločbe Ustavnega sodišča z dne 19. 10. 2016 (in ponovno na podlagi odločbe z dne 5. 3. 2020), ko so bili postopki zoper Banko Slovenije, prekinjeni.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - stiki med očetom in otrokom - začasna odredba - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - vročitev mnenja CSD - kršitev načela konktradiktornosti - pravica stranke do seznanitve z listinami v spisu - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na mnenji CSD, ki nasprotnemu udeležencu nista bili vročeni, in ker je mnenju v pritožbenem postopku ugovarjal, je odločitev sodišča prve stopnje obremenjena z navedeno bistveno kršitvijo določb postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069386
ZPP člen 8, 212, 252, 252/1, 254, 254/3, 286b, 286b/1, 318, 318/1, 318/1-3. ZNP člen 128, 129, 130. ZZZDR člen 58, 59, 60. ZTLR člen 25.
zamudna sodba - pravilno vročanje - nepristnost podpisa na vročilnici - naloga izvedenca - usmerjanje dela izvedenca - upoštevanje dokaznih predlogov - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - pravočasno grajanje procesnih kršitev - dvom v pravilnost in popolnost mnenja - neizvedba predlaganih dokazov - pravno neodločilne trditve - skupno in posebno premoženje zakoncev - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - sprememba identitete nepremičnine - delež na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - napačno oblikovan tožbeni zahtevek
Čeprav je prvostopenjsko sodišče izvedencu naložilo, da vpogleda tudi v podpise toženca z drugih listin v spisu, česar stranki sicer nista predlagali, je delovalo racionalno in znotraj dokaznega predloga - sledilo je zgolj potrebam strokovne izdelave mnenja, ki zahteva primerjavo več primerjalnih podpisov posameznika, ker en primerjalni podpis po posamezniku ne omogoča preiskave. Postopanje sodišča je bilo zato zakonito in procesnopravno pravilno. Sodnik je namreč tisti, ki izvedencu postavlja vprašanja in zahteva od njega pojasnila glede dane ekspertize, zato ima izvedenec tudi pravico pregledati spis, opraviti ogled oziroma pregled predmeta in od sodnika zahtevati določena pojasnila. Kakovost odgovorov je odvisna od kakovosti vprašanj, zato je za učinkovitost postopka zelo pomembno, kako sodnik usmeri delo izvedenca.
Glede na čas gradnje in dogovor pravdnih strank o gradnji hiše za potrebe družine, glede na vrednost in stanje nepremičnine, ki je bilo posebno premoženje toženca, je sodišče prve stopnje na podlagi ZTLR pravilno ugotovilo, da se je stanje nepremičnine zaradi izgradnje nove stavbe spremenilo v taki meri, da je nepremičnino mogoče šteti kot novo stvar, in da nepremičnina skupaj z novo stavbo in kmetijskim delom stavbe ter kmetijskimi in gozdnimi površinami predstavlja celoto, zato predstavlja skupno premoženje pravdnih strank.
Sodna praksa ves čas omogoča, da bivši zakonec s svojim zahtevkom doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če obstajajo posebne okoliščine (npr. soglasje nasprotne stranke; če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu), a takšnih razlogov tožnica ni navedla. Tožničin pravovarstveni zahtevek v tem delu ni utemeljen tudi iz razloga, ker je tožnica postavila ugotovitveni zahtevek namesto oblikovalnega.
izločitev sodnika - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
Iz vsebinskih navedb izhaja zahteva toženke, da naj o njeni pritožbi ne odloča Višje sodišče v Celju, zlasti naj o njej ne odločajo tri poimensko navedene višje sodnice istega sodišča, ki so o zadevi že odločale, nato pa iz navedb, vsebovanih v samostojnem odstavku, da naj pri sodišču prve stopnje o zadevi ne odloča sodnica B. B., ki je sodila v ponovnem postopku pred sodiščem prve stopnje in torej izdala izpodbijano sodbo. Utemeljenosti svoje pritožbene graje, pritožnica, glede na vsebino lastnega predloga za izločitev prvostopne sodnice, ki šele v pritožbi zoper sedaj izpodbijano odločitev navaja, da se je zahteva za izločitev prvostopne razpravljajoče sodnice nanašala na ponovljeno sojenje, ki ga še ni bilo, tako ne izkaže.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00070763
ZBPP člen 40, 40/1, 46. ZOdv člen 17, 17/5. ZPP člen 100, 100/1, 154, 154/1, 163, 163/4.
končni sklep o pravdnih stroških - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - smrt stranke, zastopane po odvetniku - nadaljevanje postopka po dedičih - navedba stranke v odločbi - plačilo odvetniških storitev - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči - odstop - priglasitev stroškov - zloraba ali izigravanje zakona - zaznamba spora - odmera pravdnih stroškov
Tožnik je imel ves čas Bpp, in temu upravičenju se ni mogel učinkovito odpovedati (z učnikom za nazaj) z utemeljevanjem, da njegov pooblaščenec ni priglasil zahtevka za kritje potrebnih pravdnih stroškov (po opravljeni storitvi) pri službi Bpp, ker je bil prepričan, da mu je toženec po pravnomočni sodbi dolžan povrniti pravdne stroške. Ravnanja pooblaščenca, četudi sprejetega v dogovoru s stranko, ni mogoče obravnavati kot da brezplačna pravna pomoč za ta pravdni postopek nikoli ni bila odobrena. Tožnik niti ni seznanil organa za Bpp o odstopu, niti ni pojasnil utemeljenih razlogov za odstop. Nepriglasitev stroškov v postopku Bpp in posledično neizplačilo iz proračuna onemogoča le naložitev povračila odvetniških stroškov tožencu v korist proračuna. Država namreč ni z ničemer oškodovana. Pri tem pa se tožnikova plačilna obveznost ni spremenila. Če bi tožnikov pooblaščenec pri službi Bpp (pravočasno) priglasil stroške, ki mu bi bili priznani (in nato izplačani), bi jih bil toženec v okviru petega odstavka 17. člena ZOdv dolžan (namesto tožniku) povrniti v proračun v višini polovice zneska, ki bi pooblaščencu tožnika kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči pripadali po odvetniški tarifi. Dejstvo pa je, da toženčeva obveznost povračila stroškov obstoji, pri čemer na njegov položaj nima vpliva, komu mora povrniti stroške odvetnika. V dani situaciji, ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je prvi toženec dolžan povrniti tožniku, upoštevaje določilo 17. člena ZOdv le polovico priznanih stroškov odmerjene nagrade in v celoti materialne stroške. Tožencu ne more iti v breme/škodo nepriglasitev tožnikovega pooblaščenca pri organu Bpp. Če bi dodeljeni odvetnik za svoje delo pravočasno priglasil stroške iz naslova Bpp, bi bili izplačani iz proračuna le polovično in toliko bi bil prvi toženec dolžan namesto tožniku povrniti v korist proračuna. Ker niso bili izplačani zaradi neuveljavljanja pri ustreznemu organu, je dolžan te stroške prvi toženec povrniti neposredno tožniku. Nedopustno je, da bi stranka, v dogovoru z dodeljenim odvetnikom (čeprav ima možnost priglasiti stroške pri službi Bpp in bi dobil plačilo za svoje delo iz proračuna v skladu s pravilom o plačilu o znižanih nagradah odvetnikom), v situaciji, ko izve, da je v pravdi v celoti uspela, odstopila od Bpp na način, da pooblaščenec (izvajalec Bpp) ne priglasi stroškov v postopku brezplačne pravne pomočim, posledično pa dobi plačilo stroškov za odvetnikovo delo v polni višini po OT.