Sodišče je ugotovitvam, mnenjem in predlogom CSD sledilo in na podlagi navedenega pravilno zaključilo, da je za verjetno izkazano, da mld. A. A. nastaja škoda, ker se stiki z njegovim očetom dlje časa ne izvajajo (razen stika pod nadzorom dne 24. 4. 2023 v trajanju 45 minut), da je to ogrožajoče za njegov psihosocialni razvoj, ker potrebuje konstantnost v odnosu z očetom in redne stike z njim, saj gre za otroka s posebnimi potrebami, zato je določilo stike pod nadzorom. Narava postopka za izdajo tovrstne začasne odredbe v primeru ogroženosti otroka, ki jo opredeljujeta potreba po hitri odločitvi in nižji dokazni standard, ne terja izvedbe vseh predlaganih dokazov, temveč se mora sodišče omejiti zgolj na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi.
ZIZ-UPB4 člen 23, 23/1, 23/2, 41, 41/1, 41a, 61, 61/4.
verodostojna listina - izvršba na podlagi menice - rok za vložitev ugovora
Pri obeh postopkih (tako pri tistem po 41. členu ZIZ kot pri tistem po 41.a členu ZIZ) pa velja določba prvega odstavka 61. člena ZIZ, kjer je predpisano, da znaša v meničnih (in čekovnih) sporih rok za ugovor tri dni.
stroškovna odločitev - končni sklep o pravdnih stroških - višina stroškov - potrebnost stroškov - res iudicata
Četrti odstavek 163. člena ZPP določa, da prvo sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči o zahtevi za povrnitev stroškov, in sicer odloči katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari pa izda sklep o višini stroškov. V takšnem 'naknadnem' sklepu o stroških prvo sodišče ugotovi obseg potrebnih stroškov in njihovo višino zgolj odmeri, ne odloča pa o temelju oziroma deležu potrebnih stroškov, saj je o tem odločeno že v odločbi, s katero se je postopek končal.
začasna odredba - začasna zaustavitev ladje - pomorski privilegij
Pomorski privilegij za lastnike ladij predstavlja skrito tveganje, saj obstaja ne glede na vpise v ladijski register. Prav zato je uveljavitev pomorskega privilegija časovno omejena na določeno (kratko) razdobje od nastanka privilegija. Pri pomorskem privilegiju, ki je nastal zaradi škode, je odločilen trenutek nastanek škode, ki jo je povzročila ladja. Logično gre za neposredno škodo, s pomorskim privilegijem je zavarovana terjatev (neposrednega) oškodovanca.
ZP-1 člen 6a, 8, 21, 26, 26/6, 159. ZJN-3 člen 9, 9/1, 9/2, 9/3, 9/3-a, 21, 21/1, 21/1-a, 24, 27, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47,48, 49, 111, 111/1, 111/1-2, 111/5. Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES člen 2, 2/1, 2/1-4. KZ-1 člen 18, 32, 32/1, 32/2. ZNUZNNZ člen 2, 2/1.
javno naročanje - oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka - prekinitev postopka - čas storitve prekrška - skrajna sila - izrek opomina - omilitev globe - prekršek neznatnega pomena - trajajoč prekršek - reformatio in peius
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da obdolžena pravna oseba izpolnjuje vse značilnosti osebe javnega prava, ki so določene v tretjem odstavku 9. člena ZJN-3 in v 4. točki prvega odstavka 2. člena Direktive 2014/24/EU, zaradi česar se obdolžena pravna oseba šteje za naročnika, ki je pri svojem poslovanju dolžan upoštevati določbe ZJN-3. Pri tem je tudi pravilno ugotovilo, da določbi 4. točke prvega odstavka 2. člena Direktive 2014/24/EU in točke a) tretjega odstavka 9. člena ZJN-3 ne določata, da je za osebo javnega prava bistveno, ali kot svojo službo opravlja zgolj javno službo, ali pa poleg tega opravlja še druge dejavnosti, temveč je pri uvrščanju subjektov med osebe javnega prava potrebno izhajati iz značilnosti posameznega subjekta oziroma iz razloga njegove ustanovitve in iz tega, da zakon ne omogoča ločevanja po dejavnosti, ki je (zgolj) javna služba (namenjena zadovoljenju potreb splošnega interesa), in tržni dejavnosti, kot to uveljavljata obdolženki.
Za javne lekarniške zavode in zasebne lekarne (koncesionarje) ne more veljati enak pravni režim. O tem se je namreč že opredelilo Ustavno sodišče RS in zavrnilo očitke obojih o zavzemanju za priznanje enakega položaja in očitke o kršenju ustavnih načel. Ker se dejanske in pravne okoliščine od takrat dalje niso spremenile in ker so določbe četrtega odstavka 9. člena in 27. člena ZJN-3 sprejete na podlagi Direktive 2014/24/EU, višje sodišče ne vidi razloga za prekinitev oziroma zadržanje postopka o prekršku.
Samo zakon (ZJN-3) je tisti, ki določa, kdaj ga ni treba upoštevati in uporabiti, nabava zdravil pa med izjemami, za katere se zakon ne uporablja (27. člen ZJN-3), ni navedena. Za preostalo blago (prehranska dopolnila, kozmetični izdelki, medicinski pripomočki ipd.), ki ga naročnik nabavlja zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, pa oddaja naročila ni podrejena pravilom ZJN-3 le v primeru, če so izpolnjeni pogoji iz 15. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3, vendar v obravnavanem primeru te izjeme ni bilo mogoče uporabiti.
ZNUZNNZ, ki velja od 29. 7. 2023, določa začasno neuporabo določb zakona, ki urejajo javno naročanje, zgolj za zagotavljanje zalog zdravil na zdravniški recept, ki jih morajo zagotavljati javni lekarniški zavodi v skladu z določbami zakona, ki ureja lekarniško dejavnost, najpozneje v 24 urah od naročila oziroma naslednji delovni dan (za vsa preostala zdravila pa se torej določbe ZJN-3 še vedno uporabljajo).
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialne določbe ZP-1 oziroma KZ-1 glede časa storitve prekrška v povezavi z določbami ZJN-3. Pravna situacija, kot je obravnavana v izpodbijani sodbi (da je pravna oseba povzročila nastanek protipravnega stanja, ko je sklepala pravne posle s tremi dobavitelji mimo javnonaročniške zakonodaje in je to določen čas vzdrževala), ustreza pojmu trajajočega prekrška in ne treh prekrškov, kot izhajajo iz izpodbijane sodbe.
OZ člen 15, 50, 86, 569. ZN člen 43. ZPP člen 8, 213, 224.
primarni in podredni tožbeni zahtevek - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - nična pogodba - posojilna pogodba - poroštvena pogodba - izvedba dokazov - oblika pogodbe - prosto urejanje obligacijskih razmerij - soglasje volj - pogodba v notarskem zapisu - dokaz resničnosti - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - trditveno in dokazno breme - grožnja - oblikovanje poslovne volje - svobodna volja pri sklepanju pogodbe - pravne posledice
Sodišču ni potrebno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč le tiste, ki so glede materialnopravnega stališča sodišča potrebni ter primerni za ugotovitev odločilnih dejstev (213. člen ZPP).
Za sklenitev posojilne pogodbe zakon ne predpisuje posebne oblike, tožnik pa tudi ni zatrjeval, da je bilo med pogodbenimi strankami dogovorjeno, da bo posebna oblika pogoj za njeno veljavnost, zato posebna oblika za veljavnost posojilne pogodbe ni bila potrebna, iz česar sledi, da tudi, če bi prvi toženec naknadno podpisal posojilno pogodbo, to na samo veljavnost posojilne pogodbe ne bi imelo nobenega vpliva. Dejstvo, da je bila pogodba podpisana s strani vseh pogodbenikov zadostuje za njeno sklenitev.
Pogodba je rezultat dogovarjanja strank. Pogodba je sklenjena, ko je doseženo soglasje volj.
Notarski zapis popsojilne pogodbe dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. V skladu z 224. členom ZPP pa je notarsko listino moč izpodbiti.
Tisti, ki navideznost pogodbe uveljavlja, nosi trditveno in dokazno breme, da sta obe pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070530
SPZ člen 33, 33/1, 33/3. ZPP člen 184, 184/2, 426. EZ-1 člen 78, 78/1, 82, 82/1, 82/3. ZOEE člen 21, 21/1, 23, 23/1, 69, 69/1, 69/3, 73, 73/1. ZIZ člen 277, 277/1, 278, 278/2.
motenje posesti električnega priključka - motenje posesti z odvzemom električne energije - odklop objekta iz električnega omrežja - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - distributer - soglasje za priklop na distribucijsko omrežje - dobava električne energije - precizacija tožbenega zahtevka - sprememba tožbe brez soglasja toženca - razveljavitev začasne odredbe - učinkovanje začasne odredbe - pravni interes za pritožbo
Pritožba pravilno izpostavlja, da izpodbijani sklep o I. točki izreka ne vsebuje posebnih razlogov. A ne gre za spremembo tožbe. Tožnica je zgolj natančneje opredelila, na kakšen način lahko toženka ponovno vzpostavi priklop na elektriko. Tožbeni zahtevek v bistvenem ostaja isti - tožnica z njegovo natančnejšo opredelitvijo ni spremenila njegove istovetnosti, niti ga ni povečala ali uveljavljala drug zahtevek poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP). Zato posebna obrazložitev s strani prvostopenjskega sodišča niti ni bila potrebna.
Ne drži, da izpodbijana sklepa toženki nalagata protipravno ravnanje. Iz njiju izhaja, da mora nemoten pretok električne energije vzpostaviti na predpisom skladen način.
Začasna odredba učinkuje do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (tj. izpodbijanih sklepov). Ker bo ta z odločitvijo naslovnega sodišča o pritožbah postala pravnomočna, odpade toženkin pravni interes za izpodbijanje zavrnitve njenega predloga. Pritožba zato ni dovoljena.
zasebni zavod - svet zavoda - ničnost in izpodbojnost sklepov sveta zavoda - korespondenčna seja - dnevni red - vpliv kršitve na veljavnost sklepa
Pravilnik, ki v drugem odstavku 3. člena določa, da "če seja ni pravilno sklicana, lahko Svet odloča le, če temu ne nasprotuje noben od prisotnih članov in če noben od odsotnih članov v 8 dneh po prejemu zapisnika temu ne ugovarja", ne predstavlja samostojne pravne podlage za neveljavnost sklepov, sprejetih na nepravilno sklicani oz. vodeni seji. Za statusno pravna vprašanja zavodov, ki v področnem zakonu (Zakon o zavodih in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov) niso urejena, se smiselno uporabljajo pravila o gospodarskih družbah, natančneje pravila o družbi z omejeno odgovornostjo, ki ji je pravna organizacijska oblika zavoda še najbolj podobna.
Tožena stranka v pritožbi ne substancira, katero procesno kršitev uveljavlja. Razen tega vložitev predloga za dopustitev revizije ne vpliva na pravilnost odmere stroškov.
pravna sposobnost - odprava pomanjkljivosti - sposobnost biti stranka - smrt stranke pred vložitvijo predloga
Sodišče je zmotno zaključilo, da v predlogu za izvršbo pomanjkljivosti, ki jo predstavlja označba mrtve fizične osebe ni mogoče odpraviti. Tovrstne primere ureja prvi odstavek 81. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ).
ugotovitev obsega zapuščine - obseg zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - dvig sredstev z računa zapustnika
Zapuščina predstavlja premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa o dedovanju, je sodišče obseg zapuščine ugotovilo na podlagi opravljenih poizvedb, ki so tudi razvidne iz spisa. Glede na to je ugotovljeni obseg zapuščine pravilen. Tudi iz podatkov, ki jih je navedel pritožnik, ni mogoče zaključiti, da bi v zapuščino spadalo še kaj drugega.
ZPIZ-2J člen 1. Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar (2021) člen 1. ZPIZ-1 člen 144, 144/3.
invalidnina za telesno okvaro
Kljub temu, da je pri tožniku prišlo do kasnejše dodatne poškodbe očesa, to na priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro ne vpliva. Bistveno je, da je bila tožniku že ugotovljena 100 % telesna okvara zaradi izgube vida. Telesna okvara je bila torej že v predhodnih postopkih ocenjena v maksimalno določeni višini. Ker pa je 100 % telesna okvara nastala že pred vstopom tožnika v zavarovanje, tožniku ni mogoče priznati pravice do invalidnine za navedeno okvaro.
začasna nezmožnost za delo - vzrok začasne nezmožnosti za delo - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Iz dokazne ocene sodišča je razvidno, da je bilo izvedensko mnenje podano glede na konkretne tožničine zdravstvene težave in glede na konkretno delovno mesto tožnice, saj so bile soočene zdravstvene težave tožnice v relevantnem obdobju s tveganji del, ki jih tožnica opravlja po pogodbi o zaposlitvi.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
sestava sodišča - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Določbe 6. člena ZIZ ne določajo, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o zavrženju predloga upnika za razveljavitev izvršilnih dejanj po uradni dolžnosti (niti samostojno niti po odredbi sodnika), zato bi o tovrstnem predlogu lahko odločil samo sodnik posameznik.
ZPIZ-2 člen 389, 390, 390/1, 396. ZUP člen 7, 7/4, 8, 9.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu - varstvo pravic stranke - prava neuka stranka
Tožena stranka tožnice ni opozorila, da ZPIZ-2 take pravice, kot jo je zahtevala z vlogo, ne pozna več. V primeru, da gre za nejasen zahtevek, pa bi morala tožena stranka najprej ugotoviti, katero pravico tožnica uveljavlja (oziroma do katere bi lahko bila upravičena) in nato ugotoviti tudi vsa pomembna dejstva za odločitev. Postopati bi morala po 7., 8. in 9. členu ZUP, ki nalagajo organom, da pri odločanju omogočijo strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice.
začasna odredba - predlog za začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - neprimerno sredstvo zavarovanja - družbeniki - ravnanje direktorja - poslovanje družbe - stranka postopka
Družba B. d. o. o. ni ne stranka tega postopka, niti niso predmet tega postopka deleži strank v tej družbi, zato predlagane omejitve oziroma odreditve delovanja toženca kot direktorja in družbenika družbe B. d. o. o., niso primerno sredstvo zavarovanja.
KZ-1 člen 20, 308. ZKP člen 148, 148/2, 165, 166, 166/1, 178, 215.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zaseg in odvzem predmetov - odredba za preiskavo
V primeru obstoja osredotočenosti suma storitve kaznivega dejanja lahko organi pregona pridobijo predmete, ki jih ima obdolženec v svoji posesti, na dva načina. Prvi način je, da sodišče na predlog državnega tožilstva izda odredbo za opravo osebne oziroma hišne preiskave, pri kateri so predmeti, ki bodo služili kot dokazno gradivo, zaseženi. Drugi način je, da obdolženec navedene predmete organom pregona na njihov poziv izroči prostovoljno. Vendar pa je pogoj za prostovoljnost obdolženčeve odločitve njegova seznanjenost s pravicami iz določbe četrtega odstavka 148. člena ZKP, ki v prvi vrsti zajema pouk o pravici do privilegija zoper samoobtožbo.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070230
SZ člen 2, 117. ZPP člen 154, 154/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje stanovanj - kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja - parkirno mesto - garaža - pomožni prostor - sestavni del stanovanja - sodna praksa - prodaja stanovanja po določbah sz - družbena lastnina - zasebna lastnina - najemna pogodba - pogoji za priposestvovanje - dobra vera
Čeprav to ni izrecno navedeno, je v kupoprodajno pogodbo iz leta 1992 vključen tudi parkirni prostor. Glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera namreč predstavlja pomožni prostor, ki v skladu z določbo 2. člena SZ sodi k stanovanju in je njegov sestavni del.