ZPIZ-2 člen 389, 390, 390/1, 396. ZUP člen 7, 7/4, 8, 9.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu - varstvo pravic stranke - prava neuka stranka
Tožena stranka tožnice ni opozorila, da ZPIZ-2 take pravice, kot jo je zahtevala z vlogo, ne pozna več. V primeru, da gre za nejasen zahtevek, pa bi morala tožena stranka najprej ugotoviti, katero pravico tožnica uveljavlja (oziroma do katere bi lahko bila upravičena) in nato ugotoviti tudi vsa pomembna dejstva za odločitev. Postopati bi morala po 7., 8. in 9. členu ZUP, ki nalagajo organom, da pri odločanju omogočijo strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice.
aktivna in pasivna legitimacija strank - samostojni podjetnik kot dolžnik - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - prehod terjatve na novega upnika - predčasna zapadlost kreditne obveznosti
Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da A. A. nastopa le kot zastavitelj (zastavni dolžnik) ter da ni bilo podane trditvene podlage upnika glede samostojnega podjetnika posameznika - Splošna gradbena dejavnost A. A. s.p., ki je kot dolžnik sklenil Pogodbo o dolgoročnem kreditu št. 18008/18 z dne 4. 3. 2008, ki je predmet notarskega zapisa opr. št. SV 144/2008 z dne 7. 3. 2008. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da že iz notarskega zapisa opr. št. SV 144/2008 z dne 7. 3. 2008 izhaja, da A. A. (fizična oseba) nastopa kot dolžnik, solidarni porok in plačnik ter zastavni dolžnik, ob tem pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da samostojni podjetnik nima lastne pravne subjektivitete ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe in zato za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1). Premoženje je tako vezano na osebo in zato ta (fizična) oseba, četudi je bila kot samostojni podjetnik iz sodnega registra izbrisana, še vedno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pri opravljanju gospodarskega podjema. Navedeno pomeni, da tudi v primeru če bi kot dolžnik v notarskem zapisu bil opredeljen zgolj samostojni podjetnik, bi tudi po izbrisu samostojnega podjetnika iz sodnega registra, kot dolžnik nastopal A. A. kot fizična oseba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070530
SPZ člen 33, 33/1, 33/3. ZPP člen 184, 184/2, 426. EZ-1 člen 78, 78/1, 82, 82/1, 82/3. ZOEE člen 21, 21/1, 23, 23/1, 69, 69/1, 69/3, 73, 73/1. ZIZ člen 277, 277/1, 278, 278/2.
motenje posesti električnega priključka - motenje posesti z odvzemom električne energije - odklop objekta iz električnega omrežja - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - distributer - soglasje za priklop na distribucijsko omrežje - dobava električne energije - precizacija tožbenega zahtevka - sprememba tožbe brez soglasja toženca - razveljavitev začasne odredbe - učinkovanje začasne odredbe - pravni interes za pritožbo
Pritožba pravilno izpostavlja, da izpodbijani sklep o I. točki izreka ne vsebuje posebnih razlogov. A ne gre za spremembo tožbe. Tožnica je zgolj natančneje opredelila, na kakšen način lahko toženka ponovno vzpostavi priklop na elektriko. Tožbeni zahtevek v bistvenem ostaja isti - tožnica z njegovo natančnejšo opredelitvijo ni spremenila njegove istovetnosti, niti ga ni povečala ali uveljavljala drug zahtevek poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP). Zato posebna obrazložitev s strani prvostopenjskega sodišča niti ni bila potrebna.
Ne drži, da izpodbijana sklepa toženki nalagata protipravno ravnanje. Iz njiju izhaja, da mora nemoten pretok električne energije vzpostaviti na predpisom skladen način.
Začasna odredba učinkuje do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (tj. izpodbijanih sklepov). Ker bo ta z odločitvijo naslovnega sodišča o pritožbah postala pravnomočna, odpade toženkin pravni interes za izpodbijanje zavrnitve njenega predloga. Pritožba zato ni dovoljena.
Tožena stranka v pritožbi ne substancira, katero procesno kršitev uveljavlja. Razen tega vložitev predloga za dopustitev revizije ne vpliva na pravilnost odmere stroškov.
ugovor tretjega - izbris zaznambe sklepa o izvršbi - pravnomočno končan postopek
Nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka pomeni, da so stranke in sodišče nanj vezani, zato se v pravnomočno odločitev ne more več posegati, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu. V tem primeru ni bila samo pravnomočno ustavljena izvršba na nepremičnine, temveč izvršilni postopek. V pravnomočno zaključenem izvršilnem postopku pa stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj, zato je iz tega razloga ugovor tretjega z izpodbijanim sklepom pravilno zavržen.
ZVEtL-1 člen 4, 4/2, 9, 9/1, 43, 43/1, 50, 50/2. ZPP člen 185, 337, 337/1, 339, 339/2-15.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - redna raba stavbe - grajeno javno dobro - lastninjenje - sklicevanje na strokovno mnenje - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - neprava stvarna služnost - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - nedopustna pritožbena novota - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - etažni lastniki kot stranka postopka - obvestilo sodišča o postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - protispisnost - razširitev predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je obširno pojasnilo koncept pojma pripadajočega zemljišča in njegove pravne ureditve od začetka gradnje obravnavane stavbe. Upravičenja na zemljišču so lahko pridobili le dejanski imetniki pravice uporabe na njem, to pa so bili lastniki stanovanj, ki so zemljišče potrebovali za redno uporabo. Noben kasnejši predpis (do lastninskega preoblikovanja) ni posegel v pridobljene pravice etažnih lastnikov stavb na stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini. Lastniki posameznih delov stavbe so bili ob uveljavitvi ZLNDL (25. 7. 1997) dejanski imetniki pravice uporabe na družbenem premoženju, ki se je preoblikovalo v lastninsko pravico vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe. Kupci stanovanj so torej že ob nakupu stanovanj pridobili pravico uporabe na k stavbi pripadajočem zemljišču.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - zastaranje - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - plačilo uporabnine - gradnja ceste - določenost trase - sestavni deli javne ceste - soglasje lastnika k posegu v nepremičnino - konkludentna dejanja - opis prostorskih meja stvarne služnosti
Pojem „modernizacija ceste na trasi po zakoličeni smeri“ je preveč širok, da bi lahko zajemal še kakršenkoli drug del zemljišča, potreben za kakršenkoli drug objekt.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - fikcija vročitve - pritožba zoper zamudno sodbo - vročitev na napačen naslov - dejansko prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - prijavljeno prebivališče
Sodišče prve stopnje zaenkrat ni moglo zaključiti, da naslov Ulica 1 predstavlja dejansko prebivališče tožene stranke, kar je odločilno za pravilnost vročitve s fikcijo. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-279/08 navedlo, da so vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku mogoče le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča (stanovanja), kar ni nujno isto kot formalno prijavljeno prebivališče. Zato ni utemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da bi lahko šlo za pravilno fiktivno vročitev zgolj v primeru, če bi sodišče opravilo vročanje na naslovu, ki izhaja iz CRP, to je Mestni trg 1, ki pa je naslov Mestne občine Ljubljana, kjer tožena stranka nedvomno ne prebiva. Upravičen razlog za izjemne načine vročanja je v tem, da temeljijo na realnem pričakovanju, da se bo naslovnik s sodnim pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem dejansko omogočeno, da uresniči pravico do izjave v postopku.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070230
SZ člen 2, 117. ZPP člen 154, 154/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje stanovanj - kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja - parkirno mesto - garaža - pomožni prostor - sestavni del stanovanja - sodna praksa - prodaja stanovanja po določbah sz - družbena lastnina - zasebna lastnina - najemna pogodba - pogoji za priposestvovanje - dobra vera
Čeprav to ni izrecno navedeno, je v kupoprodajno pogodbo iz leta 1992 vključen tudi parkirni prostor. Glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera namreč predstavlja pomožni prostor, ki v skladu z določbo 2. člena SZ sodi k stanovanju in je njegov sestavni del.
Obrazložene vloge prestavljajo vloge, v katerih gre bodisi za opis zapletenega dejanskega stanja ali obravnavo zahtevnih materialnopravnih vprašanj, medtem ko druge vloge zapletenega dejanskega stanja ali zahtevnih materialnopravnih vprašanj ne vsebujejo. Nikakor torej ni odločilno, če je stranka svojo vlogo obrazložila ter na koliko straneh, ali vloga vsebuje zahtevek in dokazni predlog, ampak je odločilno, ali vloga vsebuje zapleteno tematiko ali ne.
zapuščinski postopek - pomanjkanje odgovora na poziv sodišča za podajo dedne izjave - domneva o sprejemu dediščine - pritožba zoper sklep o dedovanju - odpoved dedovanju - izjava o odpovedi dediščini - pritožbena izjava o odpovedi dedovanju - dedna izjava podana v pritožbenem roku - prepozna dedna izjava - pravočasnost izjave o odpovedi dediščini - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo (132. člen ZD), vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Ker je pritožnica izjavo o odpovedi dediščini podala šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna.
Dedič odgovarja za dolgove zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena ZD).
obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov.
Sodišče prve stopnje je v celoti vezano na podano utesnitev in je dolžno izvršilni postopek ustaviti (zgolj) v obsegu, kot je utesnitev predlagana. Ker je pritožbeno izpodbijana odločitev le odločitev o delni ustavitvi izvršbe v posledici delnega umika izvršilnega predloga, so pritožbene trditve, v kolikor jih je razumeti kot poplačilo upničine terjatve v celoti, za pritožbeni preizkus izpodbijane odločitve pravno nepomembne.
Predmet izvršbe so stvari in pravice, ki pripadajo dolžniku. Če so izvršilna dejana posegla v pravno sfero tretje osebe, je predvideno posebno pravno sredstvo, to je ugovor tretjega, ki ga ima zgolj ta oseba, čeprav ni stranka v postopku. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vročiti upniku in če ta ugovoru nasprotuje, zakon izvršilnemu sodišču nalaga, da ugovor zavrne (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Pozitivna zakonodaja, ki ureja institut ugovora tretjega, izvršilnemu sodišču ne omogoča, da bi lahko po vsebini izvršbo na predmet izvršbe izreklo za nedopustno, temveč predpisuje prenos vsebinskega odločanja o ugovoru tretjega v poznejšo pravdo. Izvršilno sodišče v zakonski ureditvi tako nima podlaga za (dokončno) vsebinsko odločanje o ugovornih navedbah tretjega, niti o utemeljenosti upnikovega nasprotovanja.
Prav pa ima okrožna državna tožilka tudi, ko poudarja, da za obstoj obdolžencu očitanih kaznivih dejanj sploh ni merodajno, kdo je inkriminirane račune fizično posredoval na računovodstvo, saj obravnavana kazniva dejanja (davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1 in ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1) ne spadajo med t.i. „lastnoročna dejanja“, ki jih je moč izvršiti le z lastno telesno dejavnostjo. Posledično obrambno izpostavljena okoliščina, da obdolženi računovodstvu in davčnemu organu ni neposredno predložil računovodskih listin in obračuna davka na dodano vrednost, v predmetni kazenski zadevi ne more biti odločujoča.
ugotovitev obsega zapuščine - obseg zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - dvig sredstev z računa zapustnika
Zapuščina predstavlja premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa o dedovanju, je sodišče obseg zapuščine ugotovilo na podlagi opravljenih poizvedb, ki so tudi razvidne iz spisa. Glede na to je ugotovljeni obseg zapuščine pravilen. Tudi iz podatkov, ki jih je navedel pritožnik, ni mogoče zaključiti, da bi v zapuščino spadalo še kaj drugega.
nadaljevano kaznivo dejanje - velika tatvina - odločba o kazenski sankciji - preizkus kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Zagovornik neutemeljeno zanemari dejstvo, da so pritožbeno intonirane okoliščine v zvezi s podanim priznanjem obdolženega pred prvostopenjskim sodiščem že bile ustrezno upoštevane. Minimaliziranje in poskus zaobida neizpodbitnega dejstva obdolženčeve predkaznovanosti, kot to poskuša prikazati zagovornik v okviru zavzemanja za pravično kazen, ki bi bila nižja od polletne, je neresno in neprepričljivo. Pritožbeno ostane nekritično prezrto, da je bil obdolženi za istovrstno kaznivo dejanje pravnomočno obsojen že kar šestkrat.