ZDSS člen 16, 16/1, 16, 16/1. ZPP člen 98, 98/4, 108, 108/4, 142, 98, 98/4, 108, 108/4, 142.
pooblaščenec - sindikalni zastopnik
Sodišče sklepa s pozivom na predložitev dokazila, da ima predstavnik sindikata pridobljen naslov diplomirani pravnik (16. čl. ZDSS), ni vročilo osebno ne tožniku, ne predstavniku sindikata ampak ga je le poslalo na naslov sindikalne organizacije, zato rok za predložitev dokazila še ni začel teči.
V takšnem primeru sodišče tudi ne postopa po določbi 4. odst. 98. čl. ZPP, ker je bilo pooblastilo predloženo, le dokazilo (o pridobljeni izobrazbi) še ni bilo predloženo.
dokazni postopek - zaslišanje strank - pravna oseba
Toženi stranki sta gospodarski družbi, torej pravni osebi in v takšnem svojstvu ne moreta biti zaslišani kot stranki, temveč je lahko v njunem imenu zaslišan kot stranka zakoniti zastopnik ali druga pooblaščena oseba, ki zastopa pravno osebo.
Arbitražni postopek velja za sproženega, če sta izpolnjeni dve predpostavki: predlog za začetek postopka in imenovanje arbitra. Če je svet delavcev sprožil postopek pred arbitražo v predpisanem roku, vendar ni imenoval svojega arbitra, se šteje, da je bil program razreševanja trajno presežnih delavcev sprejet.
razrešitev direktorja - odpravnina zaradi razrešitve
Če tožnik zahteva, da mu tožena stranka plača odpravnino zaradi predčasne razrešitve po določbi pogodbe o zaposlitvi, mora sodišče ugotoviti, ali je bil tožnik predčasno razrešen in ali mu v tem primeru pripada plača po določbi pogodbe. Predmet spora ni prenehanje delovnega razmerja tožnika zaradi trajnega prenehanja potreb po delu temveč izpolnitev pogodbene obveznosti. Zato ni pravilno stališče, da tožnik ni upravičen do odpravnine, ker je bil le navidezno razporejen na drugo delovno mesto, le navidezno razrešen in navidezno opredeljen kot presežni delavec.
prehod terjatve - odgovornost za zapustnikove dolgove
Država, ki pridobi zapuščino brez dedičev, vstopi tudi v zapustnikova procesna razmerja, kar pomeni, da mora na podlagi 24. člena ZIZ prevzeti izvršilni postopek po pokojnem dolžniku in se temu prevzemu ne more upirati.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih obrokov
Sama opustitev obvestila sodišču o eventualnih ovirah za izvršbo (prim. 2. odst. 133. člena ZIZ) nima za posledico odgovornost delodajalca po 1. odstavku 134. člena ZIZ. Odgovornost delodajalca po citiranem določilu je namreč predpisana le za primere, ko bi delodajalec lahko odtegnil zarubljene zneske plače in jih prenesel na upnikov račun, pa jih ni, ne pa za primere, ko je opustil zahtevano obvestilo o eventualnih ovirah za izvršbo. V slednjem primeru je namreč predpisana le odškodninska odgovornost (4. odstavek 134. člena ZIZ).
Iz 22. člena Ustave, ki je konkretiziran s 16. členom ZKP izhaja, da ima obtoženec pravico, da navaja dejstva in predlaga dokaze, ki so mu v korist, ter da se izjavi o procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj. Enaka načela veljajo tudi v postopku za obnovo kazenskega postopka po 413. in 414. členu ZPP.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - odkup stanovanja - nov rok za izpolnitev obveznosti - zamuda pri izpolnitvi - bistvena sestavina pogodbe - učinki razdrte pogodbe
Kadar upnik dolžniku postavi dodaten rok za izpolnitev obveznosti po pogodbi, v kateri nepravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina, in ta rok poteče brez uspeha, ni nujno, da po neuspešno pretečenem roku sporoči dolžniku, da pogodbo razdira, da bi posegel učinek razdrte pogodbe, saj je bil dolžnik na to opozorjen že ob podelitvi naknadnega roka.
Pogodba je namreč s pretekom dodatnega roka razdrta po samem zakonu.
"Pogojnega" umika tožbe (ki je v bistvu predlog za poravnavo v tem smislu, da je stranka tožbo pripravljena umakniti, če nasprotna stranka sama krije svoje stroške postopka) ni mogoče šteti za pravno veljavno izjavo o umiku tožbe. Dejstvo, da ZPP ne pozna pogojnega umika tožbe, ne pomeni, da je pogojni umik mogoče šteti za nepogojnega. Izjava o umiku mora biti resna, jasna in izrecna. Ne sme vsebovati niti rokov niti pogojev, saj je ni mogoče preklicati niti izpodbijati zaradi napak volje, ker na njeni podlagi takoj nastanejo procesne posledice v pravdi.
Zmotno je stališče, da je pritožbo potrebno zavreči, češ da toženka zanjo nima več pravnega interesa, ker je poravnala dosojeno glavnico. Tudi če bi tožnica poravnala celotno glavnico in prisojene obresti, bi še vedno imela pravni interes za vložitev pritožbe. S tem da je poravnala del dosojene terjatve, se je toženka sicer izognila temu, da bi njen dolg zaradi obresti še naprej tako naraščal, vendar pa zaradi tega ni izgubila pravnega interesa, da se ugotovi, da tožeči stranki ne dolguje ničesar.
Če je bil postopek prisilne poravnave nad toženo stranko začet in tudi zaključen v letu 2002 (tako je bil tudi načrt finančne reorganizacije s programom prenehanja delovnih razmerij sprejet v letu 2002), torej pred uveljavitvijo novega ZDR (v letu 2003 je bil izdan le izpodbijani sklep tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki), je potrebno postopek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika presojati po predpisih, ki so bili v veljavi do uveljavitve novega ZDR. Pri presoji utemeljenosti zahtevka je zato potrebno uporabiti določbe 51. čl. ZPPSL, ki invalidom niso nudile posebnega varstva pred prenehanjem delovnega razmerja.
Reparacijski zahtevek delavca - tujca v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja ni vezan na obstoj delovnega dovoljenja. Kadar se v sodnem sporu ugotovi, da je delavcu delovno razmerje nezakonito prenehalo, je potrebno vzpostaviti takšno stanje, kakršno bi bilo, če nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne bi bilo. Delavcu se prizna obstoj delovnega razmerja za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja z vsemi pravicami, pri čemer ni odločilno, ali je v času, ko zaradi nezakonite odločitve delodajalca pri njem ni bil zaposlen, delavec imel delovno dovoljenje ali ne, v kolikor je delavec sicer izpolnjeval pogoje za pridobitev delovnega dovoljenja po določbah ZZT.
pristojnost delovnega sodišča - zakupna pogodba - delovno razmerje
Če določila zakupne pogodbe kažejo, da gre za tožbo v zvezi z izpolnitvijo dogovora med strankama o premoženjskih pravicah delavca, ki izvirajo iz delovnega razmerja pri toženi stranki, gre za individualni delovni spor, ki spada v pristojno reševanje delovnega sodišča. Ni pomembno, če sta stranki pogodbo, s katero sta se dogovorili o pravicah in obveznostih v zvezi z uporabo osebnega avtomobila za čas trajanja delovnega razmerja, poimenovali pogodbo o zakupu. Delovna sodišča so pristojna odločati ne le o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, temveč tudi o posamičnih pravicah in obveznostih v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem.