pristojnost delovnega sodišča - zakupna pogodba - delovno razmerje
Če določila zakupne pogodbe kažejo, da gre za tožbo v zvezi z izpolnitvijo dogovora med strankama o premoženjskih pravicah delavca, ki izvirajo iz delovnega razmerja pri toženi stranki, gre za individualni delovni spor, ki spada v pristojno reševanje delovnega sodišča. Ni pomembno, če sta stranki pogodbo, s katero sta se dogovorili o pravicah in obveznostih v zvezi z uporabo osebnega avtomobila za čas trajanja delovnega razmerja, poimenovali pogodbo o zakupu. Delovna sodišča so pristojna odločati ne le o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, temveč tudi o posamičnih pravicah in obveznostih v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem.
ZOR člen 336, 336. ZPP člen 324, 324/3, 324, 324/3.
pobotni ugovor - izrek sodbe
Kadar je podan pobotni ugovor, mora sodišče najprej ugotoviti obstoj terjatve tožeče stranke, nato pa obstoj v pobot uveljavljane terjatve in končno obe ugotovljeni terjatvi med seboj pobotati. Kadar pobotni ugovor ni utemeljen, tročlenski izrek ni obvezen, ker ugotovitvam o terjatvah ne sledi pobotanje. Če pa sodišče tudi v tem primeru oblikuje tročlenski izrek, ne gre za prekoračitev zahtevka.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - postopek pri delodajalcu
Terjatev je verjetno izkazana, če delavcu pisna obdolžitev ni bila vročena, razgovor z njim pa je bil opravljen en dan po datumu odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ali od delodajalca dejansko ni bilo mogoče pričakovati, da bo delavcu omogočil zagovor, se bo ugotavljalo v postopku o glavni stvari. Zgolj predvidevanje delodajalca, da je bilo delavcu tako ali tako vse jasno, za opustitev zagovora ne zadošča. Opustitev je utemeljena le v izjemnih primerih, ko obstojajo objektivne okoliščine, zaradi katerih delavcu fizično ni mogoče zagotoviti zagovora (npr. če je v priporu, huje zdravstveno prizadet ipd.). V drugih primerih je delavcu treba dati možnost zagovora. Pred tem ga je treba seznaniti z očitki s pisno obdolžitvijo, ki je podlaga za pripravo zagovora oz. obrambe. V spornem primeru sta bili obe ključni fazi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi opuščeni, zato je terjatev verjetno izkazana.
Izvršilno sodišče se je sicer zmotno sklicevalo na določbo 381. člena OZ, saj upnik ne more v izvršilnem postopku uveljavljati procesnih obresti, če jih v izvršilnem naslovu nima. Vendar matematični izračun pokaže, da upnik ni računal procesnih obresti, ampak zahteva zakonite zamudne obresti, ki jih je imel priznane v izvršilnem naslovu.
Če zapustnik s premoženjem, ki je bilo kasneje nacionalizirano, z oporoko razpolaga še pred nacionalizacijo, je takšna oporoka lahko podlaga za dedovanje sedaj denacionaliziranega premoženja, v kolikor kasneje ni bila preklicana ali spremenjena. Za razlago oporoke je odločilen tekst oporoke, ne pa morebitna hipotetična volja zapustnika.
Pri odločanju o protipravnosti ravnanja delavca tožene stranke je pomembno, ali je sporna izjava lahko žaljiva v očeh povprečnega televizijskega gledalca. Vendar pa novinarji pri svojem delu ne smejo prekoračiti določenih meja, še posebej ugleda, zasebnosti in pravic drugih. Skrbeti morajo za resničnost informacij, za njihovo jasnost in nedvoumnost. Svoboda izražanja se tako neha, če novinar piše o dejstvih, ki so neresnična, pa bi se objektivno lahko dokopal do resnice.
izredno pravno sredstvo - obnova postopka - pooblaščenec
Predlog za obnovo postopka je bil vložen po direktorju, za katerega pa v spisu ni izkazano, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Obnova postopka je izredno pravo sredstvo, v takem postopku pa lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima njen zakoniti zastopnik ali ona sama opravljen pravniški državni izpit. To pa bi moral predlagatelj izkazati že sočasno z vložitvijo predloga za obnovo postopka.
ZOR člen 201, 201/3, 204, 204/1, 201, 201/3, 204, 204/1. URS člen 23, 23.
odškodnina - invalidnost - razumni rok
1. Zakon ne daje upravičenja do odškodnine za negmotno škodo posrednim oškodovancem, edina izjema pa je odškodnina za duševne bolečine svojcev zaradi smrti bližnjega in za njihove duševne bolečine ob posebno težki invalidnosti bližnjega. To izjemo pa je potrebno tolmačiti ozko, kar pomeni, da se pri invalidnosti upošteva trajno stanje in ne le trenutno stanje. 2. Tudi če je prišlo do sojenja v nerazumnem roku, tožena stranka tožeči stranki odškodninsko ne more odgovarjati, saj ona dolgotrajnosti postopka ni zakrivila.
Delodajalec ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (3. odst. 204. čl. ZDR), temveč bo lahko v primeru uveljavljanja pravice delavca iz 2. odst. 112. čl. ZDR (odpravnine in odškodnine) kot predhodno vprašanje v pravdi uveljavljal, da niso bili podani razlogi za izredno odpoved delavca iz razlogov na strani delodajalca, dokazno breme pa bo na delavcu. Ker delodajalec ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, ni izkazana verjetnost obstoja terjatve delodajalca (nezakonitost izredne odpovedi delavca) in tako ni pogojev za izdajo začasne odredbe.
Tožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko vloži le delavec, ne pa tudi delodajalec.
V primeru, da bo delavec uveljavljal pravico do odpravnine oz. odškodnine (2. odst. 112. čl. ZDR), bo delodajalec lahko kot predhodno vprašanje v pravdi uveljavljal, da razlogi za izredno odpoved delavca iz 1. odst. 112. čl. ZDR niso bili podani. Dokazno breme v tem primeru bo na delavcu.
ZPPSL člen 54, 54/3, 142, 142/1, 54, 54/3, 142, 142/1.
prisilna poravnava - stečajni postopek - prerekanje terjatve
Za terjatev, ki je prijavljena v stečajnem postopku velja obveznost stečajnega upravitelja, da se mora o njej določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Nobenega pomena pa nima dejstvo, da upnikova terjatev v postopku prisilne poravnave ni bila ugovarjana, saj je ta okoliščina pomembna le za pridobitev glasovalne pravice upnika v postopku prisilne poravnave.
Stranke se morajo v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja dogovoriti o bistvenih postavkah prenehanja delovnega razmerja, med katerimi predstavlja pomemben element datum prenehanja delovnega razmerja. Če iz listinske dokumentacije ne izhaja datum prenehanja delovnega razmerja delavke, se zapis o prenehanju v čim krajšem možnem času nikakor ne more upoštevati za določljiv datum. Takšna navedba v ponudbi bi bila sprejemljiva, če bi toženec reagiral na tožničino vlogo z določitvijo konkretnega datuma in o tem izdal pisen sklep.
Upnik v novem izvršilnem postopku zoper istega dolžnika ne more več zahtevati povrnitve stroškov, ki so mu nastali v prejšnjem izvršilnem postopku. Povrnitev izvršilnih stroškov se mora namreč zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerim se izvršba ni nadaljevala.