KZ člen 325, 325/2, 370, 370/3, 370/4, 383, 383/1.
pritožba - kazenska sankcija - dejansko stanje - razlogi za pritožbo
Okrožni državni tožilec, ki je vložil pritožbo samo zaradi odločbe o kazenski sankciji, ne more v pritožbi glede ugotovitve krivdne oblike, ki je sicer ni izpodbijal zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, uspeti s trditvijo, da je obtoženi zavestno (hote) kršil cestno prometno pravilo, ker je sodišče 1. stopnje ugotovilo le nezavestno malomarnost. Zato tudi sodišče 2. stopnje ne more spremeniti te odločitve sodišča 1. stopnje, ker bi sicer preseglo okvir uveljavljenega pritožbenega razloga.
Sodišče mora ob prejemu tožbe vrednost zahtevka opredeliti s številom točk in tudi izračun takse vedno temelji na sistemu točk. Obračun vrednosti takse kot ga ponuja pritožba, bi bil v nasprotju s sistemom ZST, ki je naravnan v ohranitev razmerja med vrednostjo zahtevka in taksno obveznostjo. To razmerje bi se namreč v primeru, če bi se taksa nad vrednostjo zahtevka 100.000 točk obračunavala ves čas postopka le nominalno v višini 1 % od tolarske vrednosti, porušilo, saj se vrednost točke spreminja v skladu z inflacijo.
Če je bil delavcu že dvakrat izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila pogojno odložena, in je šlo obakrat za uživanje alkohola med delovnem časom, na kar se nanaša tudi sedanja kršitev delovne obveznosti, ni utemeljeno pričakovati, da bi na delavca že izrek pogojno odloženega disciplinskega ukrepa lahko tako vzgojno vplival, da v bodoče ne bi več ponavljal tovrstnih kršitev. O pozitivni prognozi pri takem delavcu ni mogoče govoriti ravno zaradi stalnega ponavljanja istovrstnih kršitev.
Če ima delodajalec v svojem pravilniku opredeljena različna delovna mesta (varnostnikov), je razporejanje delavcev na ta delovna mesta dopustno le z izdajo sklepov o razporeditvi v smislu 17. čl. ZTPDR, ne pa z delovnimi nalogi. Delavčev izostanek z dela tako ni bil neupravičen, ampak je povezan z nezakonitim ravnanjem delodajalca v zvezi z razporeditvijo tožnika na drugo delovno mesto.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 273, 273/1, 273/1-5. ZZZBP člen 17 a, 18, 19, 19/1, 19/1-15, 25.
začasna odredba - pogoji za začasno odredbo – težko nadomestljiva škoda
Nastanek težko nadomestljive škode ni verjetno izkazan, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev nadomestila za čas brezposelnosti. Praviloma (odvisno od višine nadomestila, ki ga zavarovanec prejema) pa tudi niso izpolnjeni pogoji iz 5. tč. 1. odst. 273. čl. ZIZ, vsaj ne toliko časa, dokler traja pravica do denarnega nadomestila.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 52, 52-2.
stroški prevoza na delo in z dela - stroški
Razdalja 2,8 km ni razdalja, ki se običajno prehodi peš. Delodajalec ne more pričakovati, da bo delavec za prihod na delo in odhod z dela vsak dan porabil več kot eno uro časa zato, da bo prišel od kraja bivališča na delo in nazaj (5,6 km). Le če gre za razdaljo, ki se običajno prehodi peš, lahko delodajalec v internem aktu pravico do povrnitve stroškov prevoza na delo omeji.
Povečano vštetje zavarovalne dobe za posamezno delovno mesto je bilo odvisno od predhodne ugotovitve komisije, ki je o tem izdala zapisnik. Ugotovitve komisije niso bile odvisne od želja strank (delavca in delodajalca), temveč kriterijev za presojo posebno težkih za zdravje škodljivih del. Šele po izvedbi postopka, ugotovitvi, da je gre za takšna delovna mesta, in naknadno plačilo ustreznih prispevkov, je bilo mogoče delavcu priznati zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem. Brez tega postopka ni bilo pravne podlage za plačilo prispevkov in s tem priznanje povečane zavarovalne dobe, toženec pa se ni mogel zavezati za izpolnitev nečesa, kar ni bilo v njegovi pristojnosti.
ZDR (1990) člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3. ZPIZ člen 40, 40. SKPG člen 44, 44-3, 44, 44-3.
trajno presežni delavec - delovna doba pri delodajalcu - upokojitev - odpravnina
Delavcu lahko delovno razmerje preneha le po enem temelju: ali zaradi trajnega presežka ali pa zaradi upokojitve. Zato je delavec lahko upravičen le do ene odpravnine - ali na podlagi 36f. člena ZDR ali na podlagi 3. tč. 44. čl. SKPgd. V primeru, ko se delavec predčasno upokoji po 40. čl. ZPIZ, je potrebno šteti, da mu je delovno razmerje prenehalo kot trajno presežnemu delavcu. Delavec se ne bi mogel predčasno upokojiti (v skladu s 40. čl. ZPIZ), če mu delovno razmerje ne bi prenehalo kot trajno presežnemu delavcu, to pa se lahko zgodi le, če mu delodajalec dokupi delovno dobo, zato mu ne gre odpravnina po 3. odst. 36f. čl. ZDR.
Podan pobotni ugovor v pravdi nima takega učinka kot izjava po 337. členu ZOR. V primeru pobotnega ugovora v pravdi sodišče odloči o prenehanju obveznosti, izjava po 337. členu ZOR pa učinkuje sama po sebi.
ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZPP člen 2, 7, 2, 7.
delovni spor - sodišče - razlika v plačah
V individualnih delovnih sporih o denarnih zahtevkih veljajo določbe ZPP glede izvajanja dokazov, zato sodišče ni dolžno pozivati tožene stranke - delodajalca, da predloži dokaze o zakonitem znižanju izhodiščnih osebnih dohodkov.
Ker je izvršilni naslov pravnomočna sodba proti dolžnici, dolžnica ne more v postopku izvršbe ugovarjati, da je šlo v pravdnem postopku za terjatve zapustnika in da višina podedovanega premoženja ne presega dolgov zapustnika.
S tem, ko je sodišče prve stopnje toženi stranki glede dela neupravičeno prejetega zneska priznalo pravico do pobota z nasprotno terjatvijo in s tem ob pridobitvi dobrovernost, ji je nepravilno, zgolj zaradi dejstva, ker je presodilo, da del obračunov obresti ne zadošča za presojo, da je tudi glede tega dela prišlo do pobota, dobrovernost obrnilo v breme nedobrovernosti in nepoštenosti ob pridobitvi.