Podan pobotni ugovor v pravdi nima takega učinka kot izjava po 337. členu ZOR. V primeru pobotnega ugovora v pravdi sodišče odloči o prenehanju obveznosti, izjava po 337. členu ZOR pa učinkuje sama po sebi.
Poslovni namen pogodbene kazni je v tem, da stranko sili k izpolnitvi. Pogodbena kazen je zato po navadi višja, kot znaša škoda, ki jo stranki pričakujeta.
Obveznost objave ne velja za akte poslovanja. Če je izdan predpis, začne ta veljati šele z objavo. V konkretni zadevi je iz cenika razvidno, da ne vsebuje samo seznama cen, saj so v njem določene pristojbine glede na dolžinske metre plovila in abonma ter upravičenost do abonmajske cene, zato je cenik po vsebini predpis, in je pravilno stališče, da bi moral biti objavljen, da bi lahko veljal. Ker cenik iz leta 1994 ni samo akt poslovanja izdanim računom na njegovi podlagi sodišče utemeljeno ni dalo sodnega varstva.
Vprašanje, ali je bil podatek o spremembi lastništva upravnemu organu prijavljen oz. na ime katere osebe je vozilo bilo tedaj registrirano, za presojo, ali je kupna pogodba sklenjena in ali je na njeni podlagi kupec lastninsko pravico pridobil, ni odločilno.
Tožnica je s tožbo zahtevala, da je toženka dolžna z novo odločbo ugotoviti, da parcela št. 2042/2 meri 317 m2 in ne 286 m2 in na podlagi tega izstaviti ustrezno listino za zemljiškoknjižni vpis, sicer bo sodba nadomestila takšno listino.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne gre za spor iz 1. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zadeva ne sodi v sodno pristojnost (ne v pristojnost rednega, ne v pristojnost upravnega sodišča). Tožnica od upravnega organa zahteva izdajo odločbe in to ne glede na to, da v tožbi govori o ustrezni in pravilni listini za zemljiškoknjižni vpis.