Tožnik ugotovitve, da gre v konkretnem primeru za očitno nerazumno vlogo, ni z ničemer niti zanikal niti dokazal nasprotnega. Podal je le pavšalno stališče o tem, da bi moral sprožiti odškodninsko tožbo. Ni pa navedel razlogov za dovoljenost revizije. V zadevi tako nima verjetnega izgleda za uspeh, saj ne uveljavlja in ne izkazuje pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1, kar predstavlja oviro za to, da bi Vrhovno sodišče RS o reviziji vsebinsko odločalo.
ZUP člen 4, 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZSRR-2 člen 24.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev sklepa - vpogled v ocenjevalne liste - odgovor na tožbo - bistvena kršitev pravil postopka
Izpodbijani sklep je bistveno pomanjkljiv, saj ne vsebuje razlogov za odločitev, kot se to zahteva po določbah javnega razpisa ter predpisov, ki so podlaga za njegovo izvedbo (Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS v zvezi z določbami ZSRR-2), izhaja pa tudi iz primerne uporabe ZUP v postopkih dodeljevanja javnih sredstev. Iz razlogov mora biti namreč razvidno, zakaj je bila vloga zavrnjena, kar v konkretnem primeru pomeni, da ni dovolj, da je navedeno število doseženih točk po merilih iz razpisa, temveč mora biti navedena tudi podlaga oziroma razlogi za takšno oceno. Možnost vpogleda v ocenjevalne liste pomanjkljive obrazložitve ne more popraviti oziroma nadomestiti. Te pomanjkljivosti tudi drugostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe ne odpravi. Nekaj več razlogov vsebuje odgovor na tožbo, ki pa ga pri odločanju o tožbi ni mogoče upoštevati, saj ne more nadomestiti razlogov izpodbijane odločbe. Čim so razlogi pomanjkljivi do te mere, da ni mogoče preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločitve, gre za bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje njeno odpravo.
vračilo trošarine - trošarinski dolg - izbrisana družba - položaj družbenikov - aktivni družbeniki - solidarna odgovornost družbenikov - neskladnost zakona z ustavo
V obravnavani zadevi je sporno, ali so tožniki aktivni družbeniki, ki po prej veljavnem šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP solidarno odgovarjajo za neplačane obveznosti izbrisane gospodarske družbe. Med trajanjem sodnega postopka, ki je bil na podlagi ZPUOOD prekinjen do izdaje odločbe Ustavnega sodišča RS je bila izdana odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012, s katero je ugotovljeno, da je bil drugi odstavek 33. člena ZFPPIPP-A, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije, po uveljavitvi ZFPPIPP-A, v neskladju z Ustavo RS. Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 7. 6. 2012, se navedene spremembe šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP za konkreten primer ne morejo uporabljati, saj bi bila takšna uporaba protiustavna. To pomeni, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za solidarno odgovornost tožnikov po šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP.
ZDoh-2 člen 35, 35/1, 35/4, 123, 123/2, 127, 127/2.
dohodnina - odmera dohodnine - akontacija dohodnine - delodajalec - glavni delodajalec - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - odškodnina zaradi prenehanja delovnega razmerja
Po drugem odstavku 127. člena ZDoh-2 se akontacija dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna tako, da se za posamezni dohodek uporabijo stopnje dohodnine in lestvica iz 122. člena ZDoh-2, preračunana na 1/12 leta, če je dohodek dosežen pri glavnem delodajalcu, ki ga zakon na tem mestu opredeli kot delodajalca, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja. Pojma delodajalec in dohodek iz zaposlitve (kamor se uvršča tudi dohodek iz delovnega razmerja) pa sta opredeljena v 35. členu ZDoh-2.
upravni postopek - davčni postopek - izredna pravna sredstva - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pogoji za razveljavitev po nadzorstveni pravici - zavrnitev zahteve
Tožnik z zahtevo za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici uveljavlja napačno uporabo materialnega prava, pri tem pa smiselno zatrjuje drugačno dejansko stanje, kot je dejansko stanje, na katerega je tožena stranka presojala uporabo materialnega prava. V okviru navedenega izrednega pravnega sredstva pa je mogoče uveljavljati, da je bil materialni predpis uporabljen napačno le glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje. Ni pa mogoče v okviru navedenega izrednega pravnega sredstva uveljavljati napačno ugotovljenega dejanskega stanja.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - pravila postopka
ZBPP ne vsebuje posebnih določb, ki bi za odločanje o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči narekovale drugačen način vodenja postopka od tistega, ki ga določa ZUP. Zato bi moral pristojni organ za ugotovitev dejstev, ki so pomembna za pravilno odločitev in ki niso splošno znana, od stranke – tožnika zahtevati, da predloži ustrezne dokaze oziroma da izkaže, da ustreznih dokazov (potrdil pristojnih organov) ni mogel dobiti, ter šele nato nadaljevati in zaključiti postopek.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Glede na ugotovljeno dejstvo, da je bila tožniku odločba, s katero je bil postopek končan vročena 10. 6. 2011, se je 30 dnevni zakonski rok za vložitev predmetne tožbe iztekel 11. 7. 2011 (ponedeljek). Rok se je sicer iztekel na nedeljo, 10. 7. 2011, vendar se v takem primeru na podlagi četrtega odstavka 111. člena ZPP šteje, da se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika, to pa je ponedeljek, 11. 7. 2011. Glede na navedene zakonske določbe bi bila tožba pravočasna, če bi najkasneje tega dne (11. 7. 2011) bila vložena neposredno pri tem sodišču ali bi jo najkasneje tega dne sodišče prejelo, če bi bila poslana z navadno poštno pošiljko, ali bi bila tega dne oddana na pošto, če bi bila poslana priporočeno.
DDV - plačilo DDV - solidarna odgovornost - objektivne okoliščine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
ZDDV-1C v 76. b členu določa, da je vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. V konkretnem primeru ni mogoče zaključiti, ali so dejansko podane objektivne okoliščine, na podlagi katerih je tožniku mogoče očitati, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Ugotovljene okoliščine kažejo, v kakšnih okoliščinah se je posel sklepal in je tožniku očitati, da je vedel za insolventno stanje prodajalca, vendar pa zgolj vedenje, da je prodajalec v finančnih težavah, samo po sebi ob pomanjkanju še drugih okoliščin, po mnenju sodišča ne kaže na goljufiv namen pri sklepanju teh poslov in izogibanje davkov. V zadevi ni mogoče nesporno zaključiti, da je tožnik res vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV.
Tožnik je v letih 2007, 2008 in 2009 v okviru svoje dejavnosti iz drugih držav članic EU pridobival mazalna olja in tekočine. V skladu s 5. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve ob pridobitvi. Tožnik v skladu z 10. členom navedene uredbe ni bil prijavljen v register zavezancev za plačilo okoljske dajatve kot pridobitelj mazalnih olj in tekočin ter ni predložil mesečnih obračunov za mazalna olja, katere je v posameznih davčnih obdobjih pridobil iz EU.
V obravnavanem primeru gre za znesek okoljskih dajatev, ki jih je tožnik kot pridobitelj (bil) dolžan ob pridobitvi sam obračunati in vplačati v proračun Republike Slovenije.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 29, 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 111, 111/4, 112.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Glede na ugotovljeno dejstvo, da je bila tožnikom po pooblaščeni odvetniški pisarni odločba drugostopenjskega organa vročena 5. 4. 2012, se je 30 dnevni zakonski rok za vložitev predmetne tožbe iztekel 7. 5. 2012 ob upoštevanju četrtega odstavka 111. člena ZPP. Tožba bi bila pravočasna, če bi najkasneje tega dne bila vložena neposredno pri tem sodišču ali bi jo najkasneje tega dne sodišče prejelo, če bi bila poslana z navadno poštno pošiljko, ali bi bila tega dne oddana na pošto, če bi bila poslana priporočeno. Tožniki pa so po pooblaščeni odvetniški pisarni tožbo vložili 8. 5. 2012, in sicer je bila tega dne oddana na pošto in poslana priporočeno. To pa pomeni, da je bila tožba vložena po preteku zakonskega roka iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.
Sklep tožene stranke, s katerim je vršilec dolžnosti dekana razveljavil vsa volilna opravila in ustavil postopek imenovanja dekana, kjer je bilo odločeno tudi, da se postopek imenovanja dekana začne 5. 10. 2012 je v obravnavani zadevi upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obnova postopka
Obnova postopka je mogoča glede postopka v določeni upravni zadevi, ki se je končal z dokončno odločbo, zato bi organ moral v izreku jasno določiti, zoper katero odločbo se postopek obnovi.
Zakonski pogoj za obnovo postopka je tudi pravočasnost obnove. Za preizkus pravočasnosti navedba „ob zaključevanju projekta“ ne zadošča.
V sklepu o uvedbi bi organ moral kot verjetno izkazati navedbo, ki jo je stranka navajala v postopku do izdaje sklepa o odobritvi sredstev, njeno neresničnost (dejstva, ki neresničnost navedbe utemeljujejo) in vpliv le-te na izdajo za stranko ugodne odločbe. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje obrazložitve zakonskih pogojev za obnovo postopka, je v smislu popolnosti obrazložitve nezakonit.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravni spor - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Glede na ugotovljeno dejstvo, da je bila tožnici odločba, s katero je bil postopek končan, vročena 17. 5. 2011, se je 30 dnevni zakonski rok za vložitev predmetne tožbe iztekel 16. 6. 2011. Tožba bi bila pravočasna, če bi najkasneje tega dne bila vložena neposredno pri sodišču ali bi jo najkasneje tega dne sodišče prejelo, če bi bila poslana z navadno poštno pošiljko, ali bi bila tega dne oddana na pošto, če bi bila poslana priporočeno.
Neutemeljen je tožbeni ugovor nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj je tožnica dejstva glede svojih zdravstvenih težav in z njimi povezanimi stroški (izjemna brezplačna pravna pomoč) navedla šele v tožbi.
ZBPP člen 12, 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/2. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nepremičnina - vrednost nepremičnine - lastništvo nepremičnine - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je napačno ugotovila dejansko stanje, ko je pri presoji finančnega pogoja upoštevala vrednost celotne nepremičnine, čeprav je prosilec lastnik zgolj 1/3.
ZGO-1 člen 74c. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 11, 11-5.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skedenj - kmetijska dejavnost investitorja
Tožena stranka je skladno z določbami Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, PUP in 74.c člena ZGO-1 v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za skedenj ugotavljala, ali se investitor (tožeča stranka) ukvarja s kmetijsko dejavnostjo oziroma ali bo objekt, ki ga namerava graditi, namenjen opravljanju kmečkih opravil. Vendar pa sodišče meni, da je iz zbranih dokazov napravila vsaj preuranjen zaključek, da tožeča stranka ni dokazala, da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, saj iz zbranih dokazil izhaja, da ima registrirano kmetijsko gospodarstvo, registrirane GERK-e, dovoljenje za obnovo vinograda, je vpisana v register pridelovalcev grozdja in vina in ima potrdilo kmetijske šole.
ZUP (1986) člen 267, 267/1, 267/1-1. ZID člen 2, 6.
ničnost odločbe - ničnost odločbe inšpektorja za delo - stvarna pristojnosti sodišča
Tožena stranka je odločbo inšpektorja za delo pravilno izrekla za nično, saj je bila z njo naložena odprava odločb, za presojo katerih je pristojno delovno sodišče.
ZVO-1 člen 112, 112/1, 113, 113/2, 113/2-2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje znaka z emisijo ogljikovega dioksida člen 11, 11/1, 11/1-4.
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja - oprostitev plačila okoljske dajatve - trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov
Po prvem odstavku 112. člena ZVO-1 je dolžan povzročitelj onesnaževanja plačati okoljske dajatve, s katerimi se obdavčuje onesnaževanje okolja, po prvem odstavku 118. člena pa mora upravljavec naprave, v kateri se izvaja dejavnost, ki povzroča emisijo toplogrednih plinov (…) pred začetkom obratovanja naprave (…) od ministrstva pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, ki po 6. točki tretjega odstavka 119. člena vsebuje tudi obveznost, da v 4 mesecih po zaključku koledarskega leta preda prisojnemu organu emisijske kupone. Gre torej za dva povsem različna instrumenta, ZVO-1 pa ne določa, da bi uporaba enega od teh instrumentov sama po sebi izključevala uporabo drugega.
Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 11. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida se okoljska dajatev zaradi izgorevanja goriv ne plačuje le za rabo tistega goriva, ki je navedeno v odločbi za oproščenega proizvajalca.
ZPotK-1 člen 30, 30/3, 30/3-1, 30/3-2, 30/3-3, 30/3-4, 44.
dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja - pogoji za izdajo dovoljenja - preverjanje pogojev - nekaznovanost vlagatelja
Izpolnjevanje pogojev za opravljanje storitev dajanja potrošniških kreditov se za vse dajalce teh kreditov preverja vsake tri leta.
Za presojo pravilnosti in zakonitosti upoštevanja okoliščine, da je bil vlagatelj kaznovan za prekršek po prejšnjem ZPotK, pa je pomembno le, ali enako ravnanje kot prekršek opredeljuje tudi ZPotK-1 in ali hkrati določa, da se vloga za izdajo ali podaljšanje dovoljenja zavrne, če je vlagatelj kaznovan za tak prekršek.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - potovanje skozi varno tretjo državo - zavrženje prošnje - začasna odredba
Tožnik, ki je bil prijet pri mejni kontroli na mejnem prehodu za mednarodni železniški promet Dobova na vlaku, ki vozi na relaciji Zagreb – Salzburg, je imel pri sebi železniško vozovnico za relacijo Beograd - Ljubljana, za vožnjo preko Zagreba in Dobove in je bil torej najden dokaz o zadrževanju na ozemlju Republike Hrvaške. Tudi zgolj potovanje (z vlakom) skozi varno tretjo državo pomeni nahajanje v tej državi. Sicer pa je tožnik, ko je prečkal državno mejo med Republiko Srbijo in Republiko Hrvaško, moral priti v stik tudi s hrvaškimi mejnimi organi, najverjetneje je z njimi prišel v stik tudi pri prestopu hrvaško - slovenske meje, zato obstaja zveza med tožnikom in zadevno tretjo državo - Republiko Hrvaško.
Pojem „nahajati se“ je treba razlagati tudi ob upoštevanju določb Postopkovne direktive ter vsakem primeru utemeljiti, zakaj so ti pogoji izpolnjeni. V obravnavanem primeru je bila zveza med tožnikom in Republiko Hrvaško v smislu določila 27. člena Postopkovne direktive vzpostavljena s tem, da se je v Republiki Hrvaški nahajal - da se je skoznjo peljal (na vlaku), pri čemer se je vozil več ur, na tej poti pa je moral priti v stik tudi s hrvaškimi mejnimi organi.
Ni dokazov o tem, da bi bilo tožniku ob vrnitvi na Hrvaško kršeno načelo nevračanja, omejen dostop do azilnega postopka ter možnost pridobiti zaščito, prav tako pa ne bi bilo ogroženo življenje ali osebnost zaradi rase, vere, državljanstva, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini.