upravni postopek - davčni postopek - izredna pravna sredstva - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pogoji za razveljavitev po nadzorstveni pravici - zavrnitev zahteve
Tožnik z zahtevo za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici uveljavlja napačno uporabo materialnega prava, pri tem pa smiselno zatrjuje drugačno dejansko stanje, kot je dejansko stanje, na katerega je tožena stranka presojala uporabo materialnega prava. V okviru navedenega izrednega pravnega sredstva pa je mogoče uveljavljati, da je bil materialni predpis uporabljen napačno le glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje. Ni pa mogoče v okviru navedenega izrednega pravnega sredstva uveljavljati napačno ugotovljenega dejanskega stanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - javna evidenca - register nepremičnin
Uporaba podatkov GURS glede vrednosti nepremičnin, ki jih je organ za BPP pridobil po uradni dolžnosti, je (načeloma) pravilna. Sicer je mogoče dokazovati drugačno vrednost nepremičnine od tiste, ki jo vsebujejo javne evidence, vendar je tožnica v tožbi zgolj pavšalno navajala, da dejanska vrednost nepremičnin ni 15.647,00 EUR, ker so te v slabem stanju in da to smiselno izhaja tudi iz ugotavljanja vrednosti, kot jo določa Zakon o davku na promet nepremičnin. Tožeča stranka pa ne zatrjuje, da bi bila vrednost nepremičnin nepravilno ugotovljena in da je v zvezi s tem pri GURS ukrepala, oziroma ne navaja drugačnih konkretnih podatkov o vrednosti nepremičnine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - oškodovanec kot tožilec - prevzem kazenskega pregona
Tožnik v postopku oprave preiskovalnih dejanj ne bi uspel izkazati, da so policisti nevestno opravljali svoje delo, saj iz sklepa Vrhovnega državnega tožilstva RS, ki temelji na uradni dokumentaciji policije in pričah, izhaja ravno nasprotno. Zgolj tožnikove predstave oziroma prepričanje o tem, kako bi policisti morali ravnati ob njegovi prijavah, pa ne predstavljajo materialne podlage za nadaljevanje kazenskega postopka oziroma nimajo verjetnih izgledov za uspeh.
Že v obrazložitvi odločbe druge stopnje je bilo tožniku pravilno pojasnjeno, kako je potekalo točkovanje in kako oziroma zakaj so bile na točkovalnem zapisniku popravljene posamezne postavke. Iz listin v upravnih spisih jasno izhaja, da pri tem ni šlo za nedopustno naknadno popravljanje že dodeljenih točk, temveč za točkovanje tožnikovih bivalnih razmer pri ogledu, pri katerem je komisija ugotovila drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je tožnik navedel v svoji vlogi.
Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na število doseženih točk, niso utemeljeni. Ustrezna zdravniška potrdila (o obolenjih dihal) so bila predložena samo za otroke. Za dodelitev točk iz naslova zdravstvenih razmer za dva odrasla družinska člana že zato ni bilo zadostne podlage. Glede na vsebino zdravniških potrdil tudi ni slediti tožbenemu predlogu za zaslišanje lečečega zdravnika. Nadaljnji pogoj za to, da se točkujejo zdravstvene razmere, je, da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor, v katerem prosilčevo gospodinjstvo prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu. S tem pogojem je bil tožnik seznanjen že z vsebino razpisa, zato ne drži trditev, da mu ni bilo omogočeno dokaz(ov)ati prisotnosti vlage v stanovanju in da je bil zato kršen postopek. Tožnik je imel glede na vsebino razpisnih pogojev ne le možnost, temveč celo dolžnost, da zatrjevane okoliščine dokaže že ob oddaji vloge. Ker tega ni storil niti po pozivu k dopolnitvi vloge, se je dejansko stanje utemeljeno ugotavljalo s točkovanjem stanovanja oziroma s komisijskim ogledom. Prisotnosti vlage pa tudi ne izkazuje mnenje izvedenca, ki ga je predložil tožnik (šele) v pritožbenem postopku.
Tožnik je v letih 2007, 2008 in 2009 v okviru svoje dejavnosti iz drugih držav članic EU pridobival mazalna olja in tekočine. V skladu s 5. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve ob pridobitvi. Tožnik v skladu z 10. členom navedene uredbe ni bil prijavljen v register zavezancev za plačilo okoljske dajatve kot pridobitelj mazalnih olj in tekočin ter ni predložil mesečnih obračunov za mazalna olja, katere je v posameznih davčnih obdobjih pridobil iz EU.
V obravnavanem primeru gre za znesek okoljskih dajatev, ki jih je tožnik kot pridobitelj (bil) dolžan ob pridobitvi sam obračunati in vplačati v proračun Republike Slovenije.
Iz upravnih spisov izhaja, da je stanovanjska stavba zavarovana, zato tožnici glede na četrti odstavek 25. člena ZOPNN ne gre višji znesek za obnovo stanovanjske hiše.
vračilo trošarine - trošarinski dolg - izbrisana družba - položaj družbenikov - aktivni družbeniki - solidarna odgovornost družbenikov - neskladnost zakona z ustavo
V obravnavani zadevi je sporno, ali so tožniki aktivni družbeniki, ki po prej veljavnem šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP solidarno odgovarjajo za neplačane obveznosti izbrisane gospodarske družbe. Med trajanjem sodnega postopka, ki je bil na podlagi ZPUOOD prekinjen do izdaje odločbe Ustavnega sodišča RS je bila izdana odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012, s katero je ugotovljeno, da je bil drugi odstavek 33. člena ZFPPIPP-A, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije, po uveljavitvi ZFPPIPP-A, v neskladju z Ustavo RS. Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 7. 6. 2012, se navedene spremembe šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP za konkreten primer ne morejo uporabljati, saj bi bila takšna uporaba protiustavna. To pomeni, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za solidarno odgovornost tožnikov po šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP.
DDV - plačilo DDV - solidarna odgovornost - objektivne okoliščine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
ZDDV-1C v 76. b členu določa, da je vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. V konkretnem primeru ni mogoče zaključiti, ali so dejansko podane objektivne okoliščine, na podlagi katerih je tožniku mogoče očitati, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Ugotovljene okoliščine kažejo, v kakšnih okoliščinah se je posel sklepal in je tožniku očitati, da je vedel za insolventno stanje prodajalca, vendar pa zgolj vedenje, da je prodajalec v finančnih težavah, samo po sebi ob pomanjkanju še drugih okoliščin, po mnenju sodišča ne kaže na goljufiv namen pri sklepanju teh poslov in izogibanje davkov. V zadevi ni mogoče nesporno zaključiti, da je tožnik res vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Glede na ugotovljeno dejstvo, da je bila tožniku odločba, s katero je bil postopek končan vročena 10. 6. 2011, se je 30 dnevni zakonski rok za vložitev predmetne tožbe iztekel 11. 7. 2011 (ponedeljek). Rok se je sicer iztekel na nedeljo, 10. 7. 2011, vendar se v takem primeru na podlagi četrtega odstavka 111. člena ZPP šteje, da se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika, to pa je ponedeljek, 11. 7. 2011. Glede na navedene zakonske določbe bi bila tožba pravočasna, če bi najkasneje tega dne (11. 7. 2011) bila vložena neposredno pri tem sodišču ali bi jo najkasneje tega dne sodišče prejelo, če bi bila poslana z navadno poštno pošiljko, ali bi bila tega dne oddana na pošto, če bi bila poslana priporočeno.
Sklep tožene stranke, s katerim je vršilec dolžnosti dekana razveljavil vsa volilna opravila in ustavil postopek imenovanja dekana, kjer je bilo odločeno tudi, da se postopek imenovanja dekana začne 5. 10. 2012 je v obravnavani zadevi upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 29, 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 111, 111/4, 112.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Glede na ugotovljeno dejstvo, da je bila tožnikom po pooblaščeni odvetniški pisarni odločba drugostopenjskega organa vročena 5. 4. 2012, se je 30 dnevni zakonski rok za vložitev predmetne tožbe iztekel 7. 5. 2012 ob upoštevanju četrtega odstavka 111. člena ZPP. Tožba bi bila pravočasna, če bi najkasneje tega dne bila vložena neposredno pri tem sodišču ali bi jo najkasneje tega dne sodišče prejelo, če bi bila poslana z navadno poštno pošiljko, ali bi bila tega dne oddana na pošto, če bi bila poslana priporočeno. Tožniki pa so po pooblaščeni odvetniški pisarni tožbo vložili 8. 5. 2012, in sicer je bila tega dne oddana na pošto in poslana priporočeno. To pa pomeni, da je bila tožba vložena po preteku zakonskega roka iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obnova postopka
Obnova postopka je mogoča glede postopka v določeni upravni zadevi, ki se je končal z dokončno odločbo, zato bi organ moral v izreku jasno določiti, zoper katero odločbo se postopek obnovi.
Zakonski pogoj za obnovo postopka je tudi pravočasnost obnove. Za preizkus pravočasnosti navedba „ob zaključevanju projekta“ ne zadošča.
V sklepu o uvedbi bi organ moral kot verjetno izkazati navedbo, ki jo je stranka navajala v postopku do izdaje sklepa o odobritvi sredstev, njeno neresničnost (dejstva, ki neresničnost navedbe utemeljujejo) in vpliv le-te na izdajo za stranko ugodne odločbe. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje obrazložitve zakonskih pogojev za obnovo postopka, je v smislu popolnosti obrazložitve nezakonit.
ZUP (1986) člen 267, 267/1, 267/1-1. ZID člen 2, 6.
ničnost odločbe - ničnost odločbe inšpektorja za delo - stvarna pristojnosti sodišča
Tožena stranka je odločbo inšpektorja za delo pravilno izrekla za nično, saj je bila z njo naložena odprava odločb, za presojo katerih je pristojno delovno sodišče.
ZBPP člen 12, 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/2. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nepremičnina - vrednost nepremičnine - lastništvo nepremičnine - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je napačno ugotovila dejansko stanje, ko je pri presoji finančnega pogoja upoštevala vrednost celotne nepremičnine, čeprav je prosilec lastnik zgolj 1/3.
Neutemeljen je tožbeni ugovor nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj je tožnica dejstva glede svojih zdravstvenih težav in z njimi povezanimi stroški (izjemna brezplačna pravna pomoč) navedla šele v tožbi.
ZGO-1 člen 74c. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 11, 11-5.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skedenj - kmetijska dejavnost investitorja
Tožena stranka je skladno z določbami Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, PUP in 74.c člena ZGO-1 v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za skedenj ugotavljala, ali se investitor (tožeča stranka) ukvarja s kmetijsko dejavnostjo oziroma ali bo objekt, ki ga namerava graditi, namenjen opravljanju kmečkih opravil. Vendar pa sodišče meni, da je iz zbranih dokazov napravila vsaj preuranjen zaključek, da tožeča stranka ni dokazala, da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, saj iz zbranih dokazil izhaja, da ima registrirano kmetijsko gospodarstvo, registrirane GERK-e, dovoljenje za obnovo vinograda, je vpisana v register pridelovalcev grozdja in vina in ima potrdilo kmetijske šole.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravni spor - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Glede na ugotovljeno dejstvo, da je bila tožnici odločba, s katero je bil postopek končan, vročena 17. 5. 2011, se je 30 dnevni zakonski rok za vložitev predmetne tožbe iztekel 16. 6. 2011. Tožba bi bila pravočasna, če bi najkasneje tega dne bila vložena neposredno pri sodišču ali bi jo najkasneje tega dne sodišče prejelo, če bi bila poslana z navadno poštno pošiljko, ali bi bila tega dne oddana na pošto, če bi bila poslana priporočeno.
vodno dovoljenje - vodno dovoljenje za neposredno rabo vode - vodni mlin - skladnost z načrtom upravljanja voda
Nameravana posebna raba vode v konkretni zadevi ni skladna z načrtom upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja. Ta je bil sprejet z Uredbo, ki v prvem odstavku 6. člena določa, da se vodne pravice za posebno rabo vode ne podeli na odsekih vodotokov, pomembnih za določitev referenčnih razmer, značilnih za ta tip površinske vode.
Ni mogoče govoriti o neskladni gradnji v primeru, ko se objekt zgradi na mestu, ki ni identično s tistim, ki je določen (tudi z odmiki od sosednjih zemljišč) v gradbenem dovoljenju.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - potovanje skozi varno tretjo državo - zavrženje prošnje - začasna odredba
Tožnik, ki je bil prijet pri mejni kontroli na mejnem prehodu za mednarodni železniški promet Dobova na vlaku, ki vozi na relaciji Zagreb – Salzburg, je imel pri sebi železniško vozovnico za relacijo Beograd - Ljubljana, za vožnjo preko Zagreba in Dobove in je bil torej najden dokaz o zadrževanju na ozemlju Republike Hrvaške. Tudi zgolj potovanje (z vlakom) skozi varno tretjo državo pomeni nahajanje v tej državi. Sicer pa je tožnik, ko je prečkal državno mejo med Republiko Srbijo in Republiko Hrvaško, moral priti v stik tudi s hrvaškimi mejnimi organi, najverjetneje je z njimi prišel v stik tudi pri prestopu hrvaško - slovenske meje, zato obstaja zveza med tožnikom in zadevno tretjo državo - Republiko Hrvaško.
Pojem „nahajati se“ je treba razlagati tudi ob upoštevanju določb Postopkovne direktive ter vsakem primeru utemeljiti, zakaj so ti pogoji izpolnjeni. V obravnavanem primeru je bila zveza med tožnikom in Republiko Hrvaško v smislu določila 27. člena Postopkovne direktive vzpostavljena s tem, da se je v Republiki Hrvaški nahajal - da se je skoznjo peljal (na vlaku), pri čemer se je vozil več ur, na tej poti pa je moral priti v stik tudi s hrvaškimi mejnimi organi.
Ni dokazov o tem, da bi bilo tožniku ob vrnitvi na Hrvaško kršeno načelo nevračanja, omejen dostop do azilnega postopka ter možnost pridobiti zaščito, prav tako pa ne bi bilo ogroženo življenje ali osebnost zaradi rase, vere, državljanstva, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini.