brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve - osebni stečaj - stečajna masa
Če dolžnik nima dohodkov in premoženja, iz katerega bi lahko bili poplačani upniki, sodišče ne dovoli začetka stečajnega postopka. V takšnem primeru dolžniku za uvedbo postopka osebnega stečaja tudi ne more biti dodeljena brezplačna poravna pomoč.
dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Uradni zaznamek, ki ga zahteva tožnik, je dokument, ki ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja, ker gre zaradi varstva osebnih podatkov, ki jih dokument vsebuje, za izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
javni uslužbenec - imenovanje na položaj generalnega direktorja - javni natečaj - natečajna komisija - izbirni postopek - primernost kandidata - presoja strokovne usposobljenosti kandidata - kršitev prepovedi diskriminacije - trditveno in dokazno breme
V upravnosodni praksi se je izoblikovalo stališče, da mora biti sodna presoja zakonitosti izbire zadržana glede pogojev oziroma kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, ki so vezani na potrebe in naravo razpisanega položaja mesta javnega uslužbenca. Zadržana presoja pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna, saj mora tožena stranka imeti zaradi zagotavljanja učinkovitosti upravnega sistema široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje, ko kadruje javne uslužbence na najvišje položaje. Dejstvo, da tožnik ni bil spoznan kot primeren kandidat, po presoji sodišča še ne pomeni, da je bil neenakopravno obravnavan oziroma diskriminiran, niti da je odločitev tožene stranke nerazumna. Diskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin je namreč podana le v primeru, če je neizbira posledica teh okoliščin. Kadar diskriminirana oseba zahteva, da se v upravnem ali sodnem postopku ugotovi kršitev, in navaja dejstva, ki upravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, mora kršitelj dokazati, da ni kršil te prepovedi v smislu 22. člena ZUNEO. Tožnikove tožbene navedbe pa ne upravičujejo domneve, da je bila z dejanji Posebne natečajne komisije kršena prepoved diskriminacije. Zato v obravnavanem primeru dokazno breme nasprotnega tudi ni prešlo na zatrjevanega kršitelja tožnikovih ustavnih pravic.
V konkretnem primeru je sporno, ali tožnik lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZDDV-1, ki določa, da lahko davčni zavezanec popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oz. ni bil poplačan v celoti. Iz listine, ki jo je tožnik predložil k popravku obračuna pa ne izhaja, da je tožnik dejansko upravičen do poplačila s strani dolžnika, prav tako pa ni razviden izvršilni naslov. Na podlagi navedene sodbe ni zadoščeno zahtevi iz tretjega odstavka 39. člena ZDDV-1, da tožnik ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti.
DDV - izbrisana družba - položaj družbenikov - aktivni družbeniki - solidarna odgovornost družbenikov - neskladnost zakona z ustavo
V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali je imel tožnik status aktivnega družbenika izbrisane družbe in ali je solidarno odgovoren za dolgove izbrisane družbe glede na to, da je iz družbe prevzemnice izstopil 29. 12. 2005, kar je bilo vpisano v sodni register 24. 11. 2009. Med trajanjem sodnega postopka, ki je bil na podlagi ZPUOOD prekinjen do izdaje odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-307/11-21 z dne 12. 4. 2012, je bila izdana odločba Ustavnega sodišča RS U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012, s katero je ugotovljeno, da je bil drugi odstavek 33. člena ZFPPIPP-A, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije, po uveljavitvi ZFPPIPP-A, v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave RS. Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012 se spremembe šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP za konkreten primer ne morejo uporabiti.
V obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za solidarno odgovornost tožnika, saj ni izpolnjen pogoj iz sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP in ker po uveljavitvi ZFPPIPP-A tožnik tudi dve leti pred izbrisom družbe iz sodnega registra brez likvidacije (21. 12. 2010) ni imel več statusa družbenika te družbe tudi na tej podlagi ni podan temelj za njegovo solidarno odgovornost za neplačane obveznosti navedene družbe ob njenem prenehanju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - osebni stečaj
Pri odločanju o premoženju, ki se upošteva po ZSVarPre je upravni organ upošteval tudi tožnikovo stanovanje. Na navedeni nepremičnini ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico na nepremičnini. Tožnik in njegova družinska članica dejansko lahko razpolagata z navedeno nepremičnino v pravnem prometu, kar posledično pomeni, da mu po 5. točki 4. člena ZDIU12 ne gre denarna socialna pomoč in posledično tudi ne pravica do brezplačne pravne pomoči.
Upravno sodišče je sicer dovolilo odložitev izvršitve prisilne izterjave neporavnanih denarnih kazni po sklepu o davčni izvršbi. Vendar je začasna odredba preprečevala realizacijo sklepa o izvršbi od dneva njene pravnomočnosti do pravnomočne odločitve sodišča o glavni stvari. Z začasno odredbo je bila torej odložena le nadaljnja izvršba po obravnavanem sklepu, ni pa vplivala na izvršbo v času pred učinkovanjem zadržanja.
ukrep inšpektorja za okolje - izvršba - rok za izvršitev naložene obveznosti - ugovori v izvršilnem postopku
V predmetnem postopku, ki se nanaša na sklep o dovolitvi izvršbe, ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Iz prvega odstavka 292. člena ZUP namreč izhaja, da je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Tožnica bi vsebinske ugovore, ki se nanašajo na navedeno odločbo, lahko uveljavljala le v postopku s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo, ne more pa teh ugovorov več uveljavljati v postopku izvršbe.
obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb upravnega postopka - obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - razlogi za opustitev cepljenja - strokovno mnenje Komisije za cepljenje
Izpodbijana odločitev temelji na strokovnem mnenju Komisije za cepljenje, v katerem pa se Komisija ne opredeli do navedb tožnikov, da je zdravstveno stanje deklice slabo, da je njen imunski sistem oslabljen in da je nagnjena k reakcijam na cepiva. Ker gre za vprašanja medicinske stroke, pomanjkljivo strokovno mnenje Komisije ni zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.
Utemeljen je tudi ugovor kršitve načela zaslišanja stranke, saj je iz listin, s katerimi razpolaga sodišče, razvidno, da je bilo strokovno mnenje Komisije za cepljenje tožnikoma vročeno skupaj z odločbo (in kot njen sestavni del). Da bi bila tožnika o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, pred odločitvijo seznanjena in da bi jima bila dana možnost izjave, pa iz listin tudi ne sledi.
žrtev vojnega nasilja - status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - ukradeni otrok
Tožnica v času druge svetovne vojne ni bila ukradena s strani nemškega okupatorja in ne nasilno odpeljana v Nemčijo, zato ji ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja – ukradenega otroka.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odredba koncesionarja
Tožeča stranka izpodbija odredbo, ki jo je na podlagi koncesijske pogodbe izdala tožena stranka kot koncesionar iz navedene pogodbe. Odredba, ki bi sicer lahko bila naslovljena tudi z drugačnim nazivom, temelji na prvi alinei prvega odstavka točke 7.4.2. koncesijske pogodbe, ki v zvezi z njenim izvajanjem določa kot posledico kršitev tudi pravico vsake pogodbene stranke, da zaradi kršitve (med drugim) zahteva izvršitev obveznosti.
Tožena stranka s takšno odredbo (aktom) ni odločila o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, temveč gre za zahtevo izvršitve obveznosti iz koncesijske pogodbe, in je tudi ni izdala kot javno pravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, zato ne gre za upravni akt, oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Pridobitev ali podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja po petem odstavku 5. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih je vezana na ugotovitev, v kolikšnem obsegu deluje regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki in ugotovitev, ali ima regijski center za tako delovanje izdana vsa z zakonom in uredbo predpisana dovoljenja. Izpodbijana odločitev tako temelji na ugotovitvi, da RCERO C. deluje v obsegu, ki je določen v 2.2. točki priloge 10 Uredbe. Izdano mu je bilo namreč okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave za mehansko biološko obdelavo odpadkov (MBO), za katerega je izdano tudi dovoljenje za poskusno obratovanje in za katerega je upravljavec že najavil začetek obratovanja. Odločitev upravnega organa, da vlogo za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja tožeči stranki zavrne, je torej pravilna.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - izpolnjevanje pogojev za vračilo - skupno gospodinjstvo
V konkretnem primeru je med strankama sporno vprašanje, ali je tožnik kot biološki oče treh otrok, ki stalno prebiva v skupnem gospodinjstvu le z enim od otrok, upravičen do oprostitve plačila DMV, kot jo določa druga točka prvega odstavka 5. člena ZDMV. Iz zakonskega besedila navedene določbe izhaja, da mora eden od roditeljev, ki zahteva oprostitev oz. vračilo DMV izkazati, da ima na dan nakupa novega osebnega vozila ali kombi vozila s 5 ali več sedeži, najmanj tri otroke, ki še niso dopolnili 18 let, s katerimi prebiva v skupnem gospodinjstvu. Iz potrdila o skupnem gospodinjstvu izhaja, da tožnik živi le z enim otrokom, mlajšim od 18 let. Ker zakonsko predpisan pogoj po navedenem ni izpolnjen, tožnik ni upravičen do oprostitve plačila davka.
Meja socialne varnosti za upravičence do socialno varstvenih storitev je predpisana. Ker zakon in uredba ne omogočata prilagajanja njene višine dejanskim potrebam upravičencev, tožnik s predlogom, da se mu vračilo prejetega poračuna pokojnine ne naloži, ne more uspeti.
dohodnina - oprostitev plačila dohodnine - odškodnina - osebna poškodba - škoda na osebnem premoženju - odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic
Iz vsebine sodne poravnave ni razvidno, da bi bila tožnici odškodnina izplačana zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali škode na osebnem premoženju, kar za oprostitev plačila dohodnine določa 5. točka 27. člena ZDoh-2.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV.
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Tožnik je tisti, ki mora izkazati, da so mu bile storitve opravljene s strani tistega, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca, če ta zakon ali drug zakon o obdavčenju ne določa drugače.