CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00015699
OZ člen 131, 179, 186. ZPP člen 161, 161/1. ZOFVI člen 22, 22/1, 24, 24/2, 25, 25/2-12. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10, 39. URS člen 15, 15/3, 35, 39. Pravilnik o potrjevanju učbenikov (2006) člen 3, 8, 9. Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo člen 6, 31. ZPP člen 161, 161/3, 165, 165/2.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - objava časopisnega članka v učbeniku - mladoletna žrtev kaznivega dejanja - odgovornost države - potrditev učbenika - skrbnost dobrega strokovnjaka - odgovornost založnika - solidarna odgovornost - pravica do zasebnosti - varstvo osebnostnih pravic - svoboda izražanja in umetniškega ustvarjanja - kolizija pravic - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - nastanek škode - višina odškodnine - povrnitev pravdnih stroškov - solidarna obveznost - nerazdelna odgovornost sospornikov - uspeh stranke v postopku - pobotanje pravdnih stroškov - dopuščena revizija
Založnica pri izdaji učbenika ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, zato je za škodo, nastalo zaradi njegove neprimerne vsebine, odškodninsko odgovorna.
Strokovni svet, ki je potrdil sporni učbenik, je ustanovila Vlada Republike Slovenije za odločanje o strokovnih zadevah in za strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov (prvi odstavek 22. člena ZOFVI). Nanj so bile prenesene določene pristojnosti države glede urejanja šolstva; do nastanka škode prišlo v okviru njegovega javnopravnega delovanja. V takšnem primeru se država zgolj zato, ker je strokovnemu svetu pridržana določena avtonomija, odškodninske odgovornosti za njegova nedopustna ravnanja ni razbremenila.
Pravica do zasebnosti posamezniku vzpostavlja krog intimnega lastnega delovanja, kjer sme z garancijo države sam odločati o tem, katere posege vanj bo dopustil. Največjo stopnjo varstva uživa posameznikovo intimno in družinsko življenje, nekoliko nižjo njegovo zasebno življenje zunaj javnosti, najmanj pa je varovano delovanje posameznika v javnosti. Obenem je stopnja varstva zasebnosti odvisna tudi od posameznikove družbene vloge. Brez privolitve prizadetega je dopustno pisati o zasebnem življenju osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost (t. i. absolutne osebe iz javnega življenja) in oseb, ki javnost zanimajo samo v zvezi z nekim konkretnim dogodkom (t. i. relativne osebe iz javnega življenja), ne pa tudi o drugih osebah. Pri opisovanju življenjskih dogodkov absolutnih in relativnih oseb javnega življenja je brez privolitve prizadetega dovoljeno opisati zlasti tisto, kar je pomembno za značaj, dejanja in mišljenja teh oseb glede na njihovo javno udejstvovanje. Toda tudi pri teh osebah brez privolitve prizadetega ni dovoljeno objavljati stvari iz njihovega intimnega življenja
V okviru svobode izražanja ni varovano zgolj širjenje informacij ali idej, ki so sprejete kot splošno sprejemljive, temveč so varovane tudi izjave, ki žalijo, šokirajo in vznemirjajo, saj je le na takšen način zadoščeno zahtevam pluralizma, tolerance in strpnosti kot temeljnim atributom demokratične družbe.
Dolžnost varovati identiteto mladoletne žrtve zavezuje tako tistega, ki o kaznivem dejanju poroča, kot tistega, ki isti primer uporablja za dosego izobraževalnega namena.
Glede na prakso ESČP žrtve kaznivih dejanj ni mogoče opredeliti kot t.i. relativno javne osebe niti v primerih, ko gre za kazniva dejanja, ki so vzbudila precejšnje zanimanje javnosti. Zaradi svojega ranljivega položaja morajo žrtve kaznivih dejanj uživati posebno zaščito, svoboda izražanja in javnost sojenja pa ne pomenita, da mediji pri poročanju o kaznivih dejanjih niso dolžni ravnati z ustrezno skrbnostjo.
Vsebina učbenika je posegla v tožničino pravico do zasebnosti. V članku je bilo navedeno polno ime obdolženca, da gre za osebo iz E. ter da je bila žrtev zlorabe njegova hči. Na podlagi takšne vsebine je bila tožnica za določen krog prijateljev, sošolcev in znancev zagotovo prepoznavna. Krajevna opredelitev zlorabe in imenovanje obdolženca s polnim imenom sta ob dejstvu, da ne gre za najbolj pogost priimek, omogočala precej enostavno identifikacijo tožnice kot žrtve.
mediji - pravica do popravka - varstvo časti in dobrega imena - vsebina popravka - odklonitveni razlogi - zavrnitev zahteve za objavo popravka - vsebinsko zanikanje - zavajajoč popravek - pravica javnosti do obveščenosti - objektivno informiranje javnosti - prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka
Koncept pravice do popravka ne zajema zgolj vidika uresničevanja posameznikove pravice do varstva dobrega imena, časti in zasebnosti ter ustavno varovane pravice do dostojanstva, temveč tudi vidik zagotavljanja celovite in uravnotežene podobe dogajanja in v tem okviru zlasti varovanja interesa javnosti po objektivni in vsestranski informiranosti. Popravek zato ne sme biti zavajajoč, saj bi bil v nasprotnem primeru interes javnosti prizadet. Prav tak pa bi bil popravek, ki so ga glede plačljivosti programov predlagale tožnice. Ne izpodbija namreč bistva sporočila spornega prispevka, temveč poskuša v dialog vnesti argument, ki vsebinsko tja pravzaprav sploh ne sodi - t. i. metábasis eis állo génos. Gre za argumentacijsko taktiko diverzije ali odvračanja pozornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00011356
ZNP člen 2, 6, 21. ZDZdr člen 39, 70, 71, 80. URS člen 19, 22, 23.
podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - predlog za zdravljenje pod nadzorovano obravnavo v domačem okolju - zavrnitev predloga - nepravdni postopek - vezanost sodišča na predlog - nadzorna vloga sodišča - kršitev osebnostnih pravic - omejitev osebne svobode - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - dopuščena revizija
Sodišče ima (samo) nadzorno vlogo, kar pomeni, da nastopa v vlogi varuha pacientove osebne svobode ter da zato preizkuša le, ali je predlagan ukrep v skladu s pogoji iz 39. in 80. člena ZDZdr in ali je odvzem osebne svobode sorazmeren z ustavno vrednoto, ki se na ta način varuje, v obravnavanem primeru z zdravjem in življenjem samoogrožajoče pridržane osebe.
Ustavnoskladna razlaga je lahko le taka, da je sodišče vezano na predlagani ukrep zdravljenja v nadzorovani obravnavi, kar pomeni, da zoper pridržano osebo ne sme odrediti težjega in v njegove človekove pravice bolj posegajočega ukrepa od predlaganega.
dopuščena revizija - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - nadzorovana obravnava - zavrnitev predloga - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebne svobode - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00008423
ZDZdr člen 39, 80. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. ZNP člen 37.
dopuščena revizija - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - nadzorovana obravnava - zavrnitev predloga - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebne svobode - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri odločanju o ukrepu po Zakonu o duševnem zdravju vezano na predlog predlagatelja za zdravljenje v nadzorovani obravnavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00007214
OZ člen 171, 179. ZPP člen 14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. KZ-1 člen 160.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - svoboda izražanja - relativno javna osebnost - pravica do zasebnosti - žaljiva obdolžitev - objektivna žaljivost - resna kritika - odmera odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
V primeru, ko je toženka objavila očitke o tožnikovem nepoštenem, celo nezakonitem delovanju, bi tožnik lahko dosegel namen popravka le, če bi bil njegov odgovor vsebinski.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00005455
ZPP člen 41, 41/1, 367, 367/2, 367/3, 367/5, 370, 370/3, 377, 380, 380/2. URS člen 34, 35, 39, 39/1. OZ člen 131, 179.
povrnitev škode - nestrokovno zastopanje odvetnika - odškodninska odgovornost odvetnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravno priznana škoda - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - kolizija ustavnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do svobode izražanja - pravica javnosti do obveščenosti - žaljiva vsebina - objektivna žaljivost - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo
Nedvomno je sporočilo, da je tožnica morebiti povezana s pogostimi smrtmi varovancev, celo zaradi pridobitve premoženjske koristi, žaljivo, tako kot tudi vprašanje, če je tožnica kriva za smrt starostnikov.
Žaljiva informacija ali vrednostna sodba je dopustna le, če ima podlago v dejstvih. Kadar te povezave ni, ni na mestu.
V konkretnem primeru, ko je toženka objavila očitke o tožnikovem nepoštenem, celo nezakonitem delovanju, ki so zlahka preverljivi, bi tožnik lahko dosegel namen popravka le, če bi bil njegov odgovor vsebinski.
mediji - pravica do popravka - varstvo osebnostnih pravic - varstvo časti in dobrega imena - svoboda izražanja - arhivsko gradivo
Če naj bo odločilen, prevladujoč in pri razlagi v vseh pogledih dominanten interes prizadetega posameznika varovati svoje osebnostne pravice (čast, dobro ime, ugled, zasebnost ali dostojanstvo), kar jasno izhaja že iz samega besedila tretjega odstavka 26. člena ZMed ("vsaka objava vsebine, s katero sta lahko prizadeta pravica ali ineres"), potem njegova pravica do popravka ne more biti odvisna od tega, ali je objavljena medijska vsebina arhivske narave in ali je bilo to (arhivska narava) prejemnikom znano.
Za razlago tretjega odstavka 26. člena ZMed zato ni pomembno, kdaj je sporna medijska vsebina nastala, ampak je odločilno, kdaj je bila objavljena ter ali je s tako (katerokoli že) objavo, lahko prizadet posamezničin interes.
Na načelni ravni sicer ni mogoče zanikati pravice do popravka zgolj z zanikanjem objavljenega. A popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi ustavno zavarovane pravice nasprotne stranke povsem izvotlil, pravica do popravka pa bi postala sama sebi namen.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS0018967
URS člen 34, 35, 39.
dopuščena revizija - mediji - odgovornost izdajatelja - kršitev osebnostnih pravic - svoboda izražanja - pravica do časti in dobrega imena - pravica do osebnega dostojanstva - kolizija ustavnih pravic - zapor - pazniki - ravnanje z obsojenci
Pravilna je odločitev sodišča druge stopnje, da z izpostavitvijo vzdevka prvega tožnika, imena drugega tožnika in priimka tretjega tožnika, zaradi katerih jih je lahko določen krog ljudi prepoznal, meje svobode izražanja niso bile prekoračene. Iz članka je jasno razvidno, da gre za povzetek tistega, kar je avtor izvedel od obsojencev, da pa so obsojenci povedali, da pri zlorabah niso bili udeleženi vsi pazniki, ampak le nekateri, ki so jih obsojenci tudi izpostavili z vzdevki, imeni ali priimki. To izpoved je povzel novinar v svojem prispevku. Pravilna je zato ocena sodišča druge stopnje, da je imel utemeljen razlog, da je verjel v resničnost njihovih navedb in da spornega članka kljub temu, da je povzel vzdevke oziroma delna imena tožnikov, ni napisal z žaljivim namenom.
Pravilna pa je tudi ocena sodišča druge stopnje, da ob tem, da ni bilo izkazano, da bi novinar poznal identiteto tožnikov, ni utemeljen očitek, da bi moral pred objavo članka pridobiti tudi njihov odziv. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč ugotovili, da je novinar pridobljeno informacijo preveril pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in upoštevajoč navedene okoliščine s tem zadostil standardom poklicnega novinarstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS0018766
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 179.
dopuščena revizija - mediji - varstvo osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravica do zasebnosti
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne presoje vprašanja ali je toženec protipravno posegel v zasebnost tožnika in v njegovo čast in dobro ime.
Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti presoje, da je bila v konkretnem primeru kršena tožnikova pravica iz 21. člena Ustave RS.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018628
OZ člen 179. URS člen 34, 35, 39. ZPP člen 212, 229, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - zaslišanje priče - razkritje vira informacij - zaščitena priča - pravica do svobode izražanja - resničnost objavljenih informacij - prepričanje v resničnost informacij - skrbnost novinarja - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - mediji
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je v pravdnem postopku, zaradi načela kontradiktornosti, stranka, ki se v zvezi z dobro vero sklicuje na neimenovan vir oziroma vir, katerega identitete ne želi razkriti, dolžna na zahtevo nasprotne stranke, identiteto vira razkriti sodišču? S tem v zvezi, ali je v pravdnih postopkih pričo, katere identitete stranka ne želi razkriti oziroma jo razkrije le sodišču, mogoče zaslišati kot zaščiteno pričo s prikritjem oziroma popačenjem glasu ali videza?
2. Ali v okviru pravice do svobodnega izražanja skrbnost novinarja predpostavlja, da novinar informacijo, ki jo je dobil od neimenovanega vira, še dodatno preveri?
OSEBNOSTNE PRAVICE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018590
URS člen 35, 39. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - umik izjave - javno opravičilo - plačilo odškodnine - objektivno žaljiv zapis - odvetnik - relativno javna oseba
Predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije zastavlja vprašanji, (1) ali gre odvetnika oziroma osebo, ki opravlja odvetniški poklic de facto šteti za t. i. relativno javno osebo in če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, (2) kje so meje dovoljenosti poseganja v osebnostne pravice (tudi) relativno javne osebe oziroma, kakšne so dolžnosti medijev, da pri uresničevanju pravice do svobodnega izražanja in tiska ne prekoračijo tistih meja, ki so določene s pravicami drugih subjektov.
Izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, zato je treba med kolidirajočimi pravicami vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen URS). Logičen sklep, ki iz tega izhaja, je, da popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničevanje te pravice. Tak položaj je podan v primeru, ko je vsebina popravka takšna, da po svoji naravi ne zagotavlja ustrezne obrambe raznovrstnih materialnopravnih pravic in interesov, ki so bili s konkretnim novinarskim prispevkom prizadeti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018094
URS člen 14, 22, 23, 34, 35. EKČP člen 10, 10/2. Sodni red člen 163, 163/2. ZPP člen 356, 383.
dopuščena revizija - osebnostne pravice - pravica do svobode izražanje - pravica do časti in dobrega imena - žaljiva ocena - aktualna družbena tema - dodelitev zadeve drugemu sodniku - sodba Vrhovnega sodišča II Ips 340/2011
Vrhovno sodišče po dopolnjeni obrazložitvi sodišča druge stopnje ocenjuje, da vse okoliščine obravnavane zadeve vendarle utemeljujejo sklep, da je bil namen toženca v prvi vrsti slovenski javnosti kritično prikazati dogajanje v Slovenski katoliški cerkvi v tranzicijskem obdobju. Avtor namreč v članku utemeljuje, da je vplivni del Cerkve želel z izdajo te monografije in z omejitvijo prikaza na posamezne primere v povojnem obdobju prehiteti bolj pomembno analizo povezav med Udbo in slovensko cerkvijo v letih slovenske tranzicije, ki je po mnenju avtorja služila uresničevanju finančno-političnih ciljev določenih lobijev v slovenski Katoliški cerkvi. Izid tožničine monografije je uporabil le kot izhodišče za nadaljnjo obravnavo za javnost pomembnih vprašanj, zato je pravilna ocena, da kljub žaljivi navedbi prvemu tožencu ni šlo zgolj za žalitev tožnice ampak predvsem za vplivanje na razpravo v zadevi javnega pomena. Vrhovno sodišče zato soglaša z oceno sodišča druge stopnje, da bi upoštevajoč vse navedene okoliščine poseg sodišča v toženčevo svobodo izražanja v obravnavanem primeru prekomerno omejil potrebno razpravo v demokratični družbi.
OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0017874
URS člen 15, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10.
dopuščena revizija - osebnostne pravice - kršitev osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica do zasebnega in družinskega življenja - svoboda izražanja - pravica javnosti do obveščenosti - absolutno javna oseba - pravica do zasebnosti - javni interes - test sorazmernosti
Kot je to pravilno obrazložilo že višje sodišče v točkah 25-26, to ne pomeni, da je vsak poseg v njegovo osebnostno sfero in po njegovi smrti v pravico do pietete svojcev s strani javnosti samodejno upravičen. Zagotovo ima dedič pravico poskrbeti za ohranjanje dobrega imena pokojnega, ne more pa jamčiti, kadar gre za absolutno javno osebo par excellence, preprečiti ohranjanja spomina nanjo.
Pravica do popravka je obličnostna (formalnopravna) pravica ustavnega ranga (40. člen Ustave), katere namen je varstvo raznovrstnih materialnopravnih pravic in interesov, ki utegnejo biti prizadeti zaradi novinarskega obvestila (prispevka). Način njenega uresničevanja je tak, da posega v svobodno uredniško politiko medijev in s tem torej v svobodo novinarskega izražanja (39. člen Ustave), posredno pa tudi v svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave) izdajatelja medija.
Ker torej izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, je treba med kolidirajočimi pravicami vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen Ustave). Logičen sklep, ki iz tega izhaja, je, da popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničenje te pravice. Tak položaj je podan v primeru, ko je vsebina popravka takšna, da po svoji naravi ne zagotavlja ustrezne obrambe raznovrstnih materialnopravnih pravic in interesov, ki so bili s konkretnim novinarskim prispevkom prizadeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0017548
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 148.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - pravična denarna odškodnina - javna oseba - relativna javna oseba - odškodninska odgovornost prokurista - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.