ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3. ZUS-1 člen 20, 20/3.
okoljevarstveno dovoljenje - odlagališče nenevarnih odpadkov - tožbena novota - načelo zaslišanja stranke v postopku
Tožbena ugovora kršitve določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava, ki se nanašata na razdelitev finančnega jamstva na nesporni in preostali del, sta neutemeljena. Prvostopenjski upravni organ je v izpodbijani odločbi uporabil ustrezna določila v relevantnih predpisih, na podlagi česar je v izpodbijanem okoljevarstvenem dovoljenju določil finančno jamstvo za zavarovanje izvedbe ukrepov za čas obratovanja odlagališča v obdobju njegovega zaprtja.
Po presoji sodišča tudi ni bila storjena kršitev določb 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, torej ni bil prekršen 9. člen ZUP, saj je bila tožeča stranka seznanjena z vsemi relevantnimi in bistvenimi okoliščinami, ki se nanašajo na finančno jamstvo, in ji je bila večkrat dana možnost, da se o tem izjasni, tako pisno kot na ustni obravnavi.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca - tožbena novota - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč
Toženka je pred izdajo izpodbijane odločbe tožnico pozvala, da se opredeli do navedb odvetnika iz predloga za razrešitev. Poziv je bil tožnici vročen dne 9. 5. 2019, z opozorilom, da se lahko do ugotovitev opredeli v roku 8 dni od prejema poziva. Tožnica na poziv ni odgovorila in dejstvom, ki so bila predstavljena v predlogu odvetnika za razrešitev, ni oporekala. To pomeni, da so navedbe tožnice tožbena novota in jih v postopku upravnega spora niti ni dopustno upoštevati, saj po določbi tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 stranke v postopku upravnega spora ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost ta dejstva in dokaze navajati oziroma predlagati v postopku pred izdajo akta.
ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/2-1, 112/3, 112/3-1, 112/6, 112/6-12, 112/9.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - kaznivo dejanje nevestno delo v službi
Tudi po presoji sodišča so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 1. točki drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP za začasno ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije.
davek na dodano vrednost (DDV) - solidarna odgovornost - izogibanje plačilu davka - popravek obračuna - stečajni postopek - prijava terjatve - predhodna rešitev vprašanja - prekinitev postopka
Tožnik je vedel, da s povezano osebo sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Okoliščine, da je oseba, ki ni oseba, ki je dolžna plačati davek, ravnala v dobri veri in s skrbnostjo preudarnega gospodarstvenika, da je sprejela vse razumne ukrepe, ki so bili v njeni moči, in da je njeno sodelovanje pri utaji izključeno, pa so pomembni dejavniki za določitev možnosti, da se tej osebi naknadno naloži solidarna odgovornost za plačilo DDV.
ZUP člen 43, 43/3, 129, 129/1, 129/1-2, 274, 275, 275/1.
postopek evidentiranja urejene meje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - položaj stranke v postopku - stranski udeleženec
Tožniki v upravnem postopku niso imeli ne statusa strank, kot tudi ne statusa stranskih udeležencev, in to ne izrecno (npr. po 142. oziroma 260. členu ZUP), ne posredno, preko procesnih dejanj, npr. z vročitvijo odločbe (229. člen ZUP).
Za vsebinsko presojo njihovega predloga oziroma zahteve bi morali tožniki najprej pridobiti status stranke oziroma stranskega udeleženca, bodisi v času upravnega postopka, bodisi preko predloga za obnovo postopka. V tem okviru bi lahko uveljavljali vse ugovore oziroma navedbe, ki so jih navajali v upravnem postopku oziroma jih navajajo tudi sedaj v tožbi.
evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - izbris kazenskih točk
Tožnikova zahteva ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1. Navedena določba se nanaša na voznike in ne na voznike začetnike. Glede na 26. člen ZPrCP, kjer je že zakonsko določeno, da vozniku začetniku preneha veljavnost vozniškega dovoljenja, ko doseže ali preseže 7 kazenskih točk, kar pomeni, da za voznika začetnika veljajo strožji pogoji. Glede na vsebino 50. člena Zvoz-1, ki se ne nanaša na voznika začetnika, se v ničemer ne posega v pravice tožnika kot mladega voznika. Zato je neutemeljeno sklicevanje tožnika na pravno praznino določbe 50. člena ZVoz-1 in da takšna ureditev ne more biti v škodo tožnika, saj mu izrecno daje to pravico.
davek na motorna vozila - vračilo plačanega davka - pogoji za vračilo davka - registracija vozila - prva registracija vozila - odjava vozila iz prometa - mednarodni tovorni list (CMR) - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik vztraja, da so vozila ozemlje Republike Slovenije zapustila pred registracijo, in sicer na datume, kot jih izpričujejo CMR listine. Davčni organ pa nasprotno zaključuje, da so vozila zapustila ozemlje Republike Slovenije šele po tem, ko so že bila registrirana. Po presoji sodišča dejansko stanje glede te bistvene okoliščine ni bilo popolno ugotovljeno. Prav ima v tem pogledu tožnik, da določila ZMV-1, ki jih v svoji odločbi navaja drugostopenjski davčni organ, ne predpisujejo, da bi se vozilo moralo nahajati na ozemlju Republike Slovenije, da bi se ga lahko registriralo, zato po presoji sodišča tudi ni osnove, da se zgolj iz podatkov o registraciji in odjavi vozil v MRVL sklepa na to, ali se vozila nahajajo na ozemlju Republike Slovenije.
Po določbah 15. člena ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, dohodek pa je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Tožnik je bil zato utemeljeno pozvan, da dvige gotovine pojasni in k svojim trditvam predloži dokaze. Vsi dokazi, ki jih je predložil, so bili v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe izvedeni, z njimi pa tožnik tudi po presoji sodišča zatrjevanega posojila ni uspel dokazati. Ob ugotovitvi, da pri obravnavanih dvigih gotovine s TRR tožnika po vsebini ne gre za izplačilo posojila in da pogodbe o posojilih predstavljajo simulirani pravni posel, ki prikriva obdavčljivo prelivanje sredstev tožnika v osebno porabo fizične osebe, pa tožnik tudi ne more biti uspešen z navedbo, da rok za vračilo posojila po obravnavanih pogodbah še ni potekel.
davčni inšpekcijski nadzor - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - predznamba zastavne pravice - davčna obveznost - pogoji za zavarovanje - višina obveznosti
Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 za zavarovanje zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že odmerjati njene končne višine. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen ZDavP-2) ali pa zavarovanje sprostiti (122. člen ZDavP-2).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - pritožba
Ureditev iz 4. alineje 8. člena ZBPP pomeni, da za dodelitev BPP ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah ZIZ, razen če izkažejo verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo. Po mnenju sodišča pa lahko obstoj ugovornega razloga izkažejo ne le v primeru, da dodelitev BPP uveljavljajo v ugovornem delu izvršilnega postopka, ampak tudi v primeru, da vlagajo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Še vedno gre namreč lahko za ugotavljanje obstoja razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi in presojo pravilnosti odločitve sodišča v zvezi s tem vprašanjem.
sklepi občine - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - stavbna pravica - akt poslovanja - ni upravni akt
Akti občine v postopku pogajanj za sklenitev (neposredne) pogodbe o podelitvi stavbne pravice predstavljajo akte poslovanja občine, s katerimi ta odloči v postopku razpolaganja s stvarnim premoženjem občine na podlagi ZSPDSLS. Zato tožničin predlog za obnovo postopka, končanega s sklepoma toženke, št. 478-0010/2015 z dne 13. 7. 2015 in št. 478-0010/2015 z dne 7. 10. 2015, ni dovoljen, saj v obravnavani zadevi ni bil izdan upravni akt oziroma sklepa nista bila izdana v upravni zadevi.