Gradbeni posegi na območju morfološke enote FT 1/6 so dovoljeni le v zvezi z že obstoječimi objekti. Ker se obravnavana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja ne nanaša na nobenega od obstoječih objektov v tej morfološki enoti, tožnik ne more uspeti z navedbami, da so v drugih morfoloških enotah dovoljene nadomestne gradnje in s tem novogradnje.
ZS člen 84, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 36.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - pogoji za razrešitev - dolžnost strokovnega izobraževanja - predložitev dokazil o strokovnem izobraževanju
Izvedenec mora za izpolnitev dolžnosti iz četrtega odstavka 84. člena ZS toženki predložiti dokazila, da se je za strokovno področje in podpodročje udeležil najmanj petih strokovnih izpopolnjevanj v petletnem obdobju. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik takšnih dokazil ni predložil, saj tega niti ne zatrjuje. Zato je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na citiranih določbah zakona.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - socialni spor - izredna denarna socialna pomoč
Stroški, ki nastanejo pri uveljavljanju pravnih sredstev, niso takšne narave, na katere se nanaša pravica do izredne denarne socialne pomoči iz 33. člena ZSVarPre. Ta je namenjena izrednim stroškom, ki so namenjeni preživetju, in jih z lastnim dohodkom ni mogoče pokriti, kar pa stroški, ki nastanejo v zvezi z vlaganjem pravnih sredstev, tudi po presoji sodišča niso, kljub temu, da sodišče verjame tožniku, da je vlaganje pravnih sredstev zanj življenjskega pomena.
Prijavljeni znak "ALPSKI jogurt", zapisan v standardni pisavi, z običajnimi črkami, v kombinaciji z velikimi in malimi tiskanimi črkami, brez drugih razlikovalnih elementov, za nekatero blago, za katerega želi pridobiti zaščito (jogurt, izdelke narejene iz jogurta in izdelke, ki lahko vsebujejo jogurt), ima opisno naravo.
Bistvo razloga po točki h) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 je v tem, da mora biti zavajanje glede na konkretni primer pravo, kar pomeni, da se predvideva obstoj dejanske prevare ali zadostno tveganje, da bodo potrošniki zavedeni oziroma dovolj visoko nevarnost prevare potrošnikov
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - pogoji za razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca
Nezadovoljstvo stranke z delom odvetnika brez presoje utemeljenosti takšnega nezadovoljstva prav gotovo ne more biti razlog za razrešitev odvetnika na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ki, kot rečeno, za prosilca prinašajo določene negativne posledice.
register stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - prekluzivni rok - prepozen zahtevek
Upravna organa sta ugotovila, da tožnica ob začetku uporabe ZPŠOIRSP ni imela vložene vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje oziroma za sprejem v državljanstvo RS, o kateri še ni pravnomočno odločeno. Ob upoštevanju podatka, da je tožnica zahtevek za določitev denarne odškodnine podala dne 26. 4. 2018, to je po preteku triletnega roka, ki se je iztekel z dnem 18. 6. 2017, je prvostopenjski organ po presoji sodišča s tem, da je zahtevek tožnice za določitev denarne odškodnine zavrgel kot prepozen, ravnal pravilno.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika
Organ za brezplačno pravno pomoč je upravičenki pravilno najprej določil prvo odvetnico in nato z drugo odločbo določil novo odvetnico. Ker sta bili na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP razrešeni obe odvetnici, je tožnica neupravičeno prejela brezplačno pravno pomoč, ki jo je v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZBPP dolžna vrniti.
ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDoh-2 člen 90, 90/3, 132. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2.
davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - povezana oseba - holding - izplačilo dividend - obdavčitev dividend - prikrito izplačilo dobička - navidezni posel - izogibanje plačilu davka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev odločbe
Dejstvo, da je tožnica sama financirala svoj nakup s posojili novemu družbeniku, ki je ta posojila takoj porabil za delna poplačila kupnine, nato pa z zapiranjem teh posojil na način prerazporeditve delavcev, ki so opravili storitve, ki so bile osnova za terjatve družbe E. do tožnice, po presoji sodišča ne kaže, da bi imela družba E. zatrjevano funkcijo holdinške družbe v skupini, temveč na to, da je bila reorganizacija namenjena izognitvi uporabe predpisov o obdavčenju. Tudi na področju vodenja oziroma upravljanja po prenosu poslovnega deleža v tožnici ni prišlo do sprememb, saj je A.A. ostal prokurist v obeh družbah, druga dva družbenika pa sta bila poslovodji, obenem pa preko 80% lastniškega deleža v družbi E. iste osebe dejansko še vedno obvladujejo upravljavska upravičenja v obeh družbah, kar pomeni, da še vedno sprejemajo vse glavne poslovodne in upravljavske odločitve, tudi tiste, ki se nanašajo na tožnico.
Davčni organ je ugotovil, da so bile dotične fizične osebe deležne razdelitve premoženja tožnice, in sicer potom družbe E., ki je s tožnico povezana oseba; povezanost je torej argumentiral le v razmerju med tožnico in družbo E.. Ni pa davčni organ v tej zvezi niti ugotavljal okoliščin niti podal jasne utemeljitve o tem, zakaj se tožnici nalaga plačilo davka tudi v zvezi s tistimi plačili dotičnim fizičnim osebam, ki so bila izvršena iz sredstev iz naslova posojil, prejetih od družbe G.. Mestoma so iz izpodbijane odločbe sicer razvidne ugotovitve o tem, da ima družba E. delež tudi v družbi G. in da so nakazila dotičnim fizičnim osebam predstavljala zmanjšanje premoženja celotne skupine povezanih družb, tj. tožnice ter družb G. in H., vendar pa to po presoji sodišča ni zadosti konkretizirano glede na določilo tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2.
V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec vloži davčno napoved oz. popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oz., če je v davčni napovedi navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. To lahko stori najpozneje do vročitve odmerne določbe oz. do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oz. do začetka postopka o prekršku oz. kazenskega postopka.
prispevki za socialno varnost - zavarovalna podlaga - poslovodna oseba
Iz naknadno pridobljene odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. 9548004 z dne 2. 8. 2016, zoper katero je bila tožnikova pritožba z odločbo št. 10301-1057662/2016 z dne 14. 10. 2016, zavrnjena, izhaja, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva gospodarske družbe A. d.o.o., v kateri je hkrati poslovodna oseba na podlagi prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 od 1. 4. 2016 dalje. Tožnikovi ugovori, da z izpodbijanimi odločbami določena zavarovalna podlaga (040 - družbeniki, ki so poslovodne osebe) ni pravilna, zato niso utemeljeni.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev stvari v naravi
Zemljišče in objekt (vrtina za črpanje vode) sta ohranila vsak svoj lastniški delež, kar pomeni, da z vrnitvijo zemljišča tožnik ne postane lastnik objekta. V takem primeru zato ni podana ovira iz drugega odstavka 32. člena ZDen, saj je upravičencu vrnjena le lastninska pravica na zemljišču.
ZIKS-1 člen 8, 8/3, 98a, 98a/1, 98a/4. ZUS-1 člen 7, 7/2, 40, 40/3.
podaljšanje premestitve obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlog za premestitev in podaljšanje premestitve - odločanje po prostem preudarku - adhezijski zahtevek
Po določbi tretjega odstavka 40. člena ZUS-1 sodišče v primeru, ko je upravni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, preveri, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je bil določen.
Med strankama upravnega spora ni sporno dejstvo, da zakonska zveza med tožnikom in A.A. v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni bila razvezana in je v smislu določb takrat veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) še obstajala. Skladno s 46. členom ZVojI, ki se pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka upošteva na podlagi 9. člena ZVV, na pravico do veteranskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Po presoji sodišča navedeno pomeni, da je prvostopenjski organ pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka pravilno upošteval tudi dohodke in prejemke tožnikove žene A.A. Tudi po presoji sodišča se pri ugotavljanju skupnih prejemkov družinske skupnosti upoštevajo redni prejemki in dohodki tožnikove žene, ne glede na to, ali živi s tožnikom v skupnem gospodinjstvu.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj dejanskega življenja v RS - upravičena odsotnost
Tožnikov odhod iz RS, sicer po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva, ni mogel biti posledica tega izbrisa, saj je RS zapustil prostovoljno na podlagi dogovora z delodajalcem; zato tudi ni izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS. Določba 1č. člena ZUSDDD namreč taksativno določa primere upravičene odsotnosti, med katerimi ni prostovoljnega odhoda iz RS (na podlagi navedenega dogovora z delodajalcem).
V konkretni zadevi je bilo na podlagi tožnikovih navedb v postopku in v skladu z namenom opravljenih poti (stroški prihoda do kraja, kjer tožnik opravlja funkcijo člana nadzornega sveta) pravilno ugotovljeno, da so obravnavani tožnikovi dejanski stroški, nastali v zvezi s prihodom do kraja, kjer se opravljajo običajne naloge oz. kjer se izvajajo običajne funkcije člana nadzornega sveta navedenih družb. Iz listin upravnega spisa tudi ne izhajajo navedbe tožnika in dokazila, zaradi katerih bi bilo potrebno obravnavane stroške tožnika pri izvajanju funkcije člana nadzornega sveta navedenih družb šteti kot izjemne napotitve s strani naročnika oz. izplačevalca obravnavanega dohodka torej, kot napotitev tožnika na službeno pot v smislu 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Po presoji sodišča je v obravnavani zadevi davčni organ materialno pravo pravilno uporabil (četrti odstavek 41. člena ZDoh-2 v zvezi z 3. členom Uredbe) in dejansko stanje pravilno ugotovil.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - zavrženje vloge
Tožnik ni vložil prošnje za sprejem v državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po prvem odstavku 1. člena ZUSDDD pa je vložil dne 26. 5. 2017, torej po preteku zakonsko določenega roka, ki je iztekel 24. 7. 2013.
davčna izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izpodbijanje izvršilnega naslova
Sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor v zvezi z nezakonitostjo dvojne obdavčitve, saj v upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv.
ZDavP-2 člen 89. ZDoh-2 člen 98, 98/1. ZGD-1 člen 495.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - odsvojitev poslovnega deleža - kapital - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času odsvojitve - ugotavljanje davčne osnove - naknadna vplačila
Naknadna vplačila so lastniška naložba družbenika, ki povečuje premoženje družbe in s tem tudi knjigovodsko vrednost poslovnega deleža. Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki pa je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2. V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - raba nepremičnine
Ob uporabi vseh metod razlage pravne norme tako jezikovne, zgodovinske, sistemske in namenske razlage drugega odstavka 65. člena ZDDV-1 izhaja, da je za izračun odbitnega deleža relevanten „znesek letnega prometa“ davčnega zavezanca. Po mnenju sodišča je davčni organ citirano pravno normo pravilno razlagal in je tako neutemeljen tožnikov ugovor napačne uporabe materialnega prava.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - nepravdni postopek - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Toženka je upoštevala, da je C.C. tožnici nakazal denarna sredstva v višini 12.003,61 EUR, s katerimi lahko razpolaga, štela je tudi, da bi lahko tožnica razpolagala s sredstvi v višini 25.250,00 EUR, ki jih ima na računu premijskega varčevanja pri A. d.d., če bi tožnica dala soglasje k prekinitvi premijskega varčevanja. V zvezi z navedenim tožnici ni bila dana možnost izjave, kar se kaže v številnih vlogah, ki jih je tožnica posredovala sodišču tekom postopka in v katerih obsežno pojasnjuje razloge za nemožnost razpolaganja s tem premoženjem. Toženka se sklicuje na elektronsko korespondenco med pooblaščenkama obeh strank, ki jo je pridobila z vpogledom v spis N 23/2018. Iz slednje naj bi izhajala pripravljenost C.C., da se premoženjsko razmerje z obojestranskim sodelovanjem čim hitreje reši. C.C. naj bi bil pripravljen podati soglasje k prekinitvi premijskega varčevanja, s čimer bi se denarna sredstva pred koncem odpovednega roka tudi sprostila, tožnica pa tega noče. Toženka nemožnost razpolaganja s temi sredstvi vidi v sferi tožnice, kar je toženka ugotovila na podlagi podatkov iz drugega spisa, brez da bi pred izdajo izpodbijanega akta dala tožnici možnost, da se do teh ugotovitev opredeli.