dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj dejanskega življenja v RS - upravičena odsotnost
Tožnikov odhod iz RS, sicer po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva, ni mogel biti posledica tega izbrisa, saj je RS zapustil prostovoljno na podlagi dogovora z delodajalcem; zato tudi ni izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS. Določba 1č. člena ZUSDDD namreč taksativno določa primere upravičene odsotnosti, med katerimi ni prostovoljnega odhoda iz RS (na podlagi navedenega dogovora z delodajalcem).
V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec vloži davčno napoved oz. popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oz., če je v davčni napovedi navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. To lahko stori najpozneje do vročitve odmerne določbe oz. do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oz. do začetka postopka o prekršku oz. kazenskega postopka.
ZŠpo-1 člen 16, 16/1, 16/4, 33, 33/2. Pravilnik o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (2017) člen 12, 12/2, 13, 13/1, 13/1-3, 13/1-4, 14.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - razpisni pogoj - kategorizacija športnikov
Bistveni pogoj za financiranje konkretnega programa je ta, da je v prijavljeni športni program na področju vrhunskega športa - priprave in nastopi nacionalnih reprezentanc, ki potekajo pod okriljem NPŠZ ali OKS – ZŠZ, vključen vrhunski športnik. Tožnica tako nima prav, ko trdi, da je po Pravilniku relevantno zgolj to, da športnik nastopa pod okriljem ene od teh dveh zvez. Iz predpisa jasno izhaja, da je relevantno tudi, da je v prijavljeni športni program vključena oseba, ki ima status vrhunskega športnika.
Tožnica v tožbi zgolj prepisuje zakonske določbe in določila Pravilnika in predlaga, da sodišče prekine postopek odločanja in začne postopek ocene skladnosti Zakona o športu z Ustavo Republike Slovenije v (vseh) tistih njegovih delih, ki so izpostavljeni v točki III Ad.1 tožbe. Pri tem ne pojasni, katera od številnih, v točki Ad.1 III tožbe izpostavljenih določb, naj bi bila neustavna in zakaj ter kako se (zmotna uporaba predpisa) odraža na odločitvi, sprejeti v obravnavanem primeru.
Ker je tožnica ena izmed toženih strank v pravdnem postopku, tožene stranke pa so predlagale izvedbo dokaza in so zato posledično dolžne založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza, je organ za BPP imel podlago za takšno odločitev, torej, da tožnico oprosti plačila teh stroškov v deležu plačila, ki nanjo odpade. Kot ena izmed toženih strank v tem pravdnem postopku in torej kot sospornica je tožnica namreč odgovorna za povrnitev stroškov le v svojem deležu, pri čemer pa njen delež še ni znan, ker postopek še ni končan.
BPP ji je bila v obliki oprostitev plačila stroškov enega sodnega izvedenca (26. člen ZBPP) odobrena v obsegu njene obveznosti do plačila teh stroškov. Tožnica namreč ne more zaprositi za dodelitev BPP tudi za stroške, ki ji niso (bili) naloženi v plačilo.
ZSZ člen 60, 60/2, 60/4. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Logatec člen 5, 5-b.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - neto tlorisna površina objekta - točkovanje
Pojem površina stavbe ustreza pojmu čiste (neto) tlorisne površine iz citiranega standarda oziroma čisti površini iz citiranega zakona in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Logatec. Glede na navedeno je po presoji sodišča toženka pravilno izhajala iz tistih podatkov v evidenci Registra nepremičnin, ki iz katastra stavb povzemajo čisto poslovno površino (neto tlorisno) dela stavbe, in ne tistih, ki izkazujejo zgolj njeno uporabno površino.
Odlok ne zahteva, da bi šlo za nepokrite površine neposredno na samem zemljišču, ampak je odločilno, da so parkirišča nepokrita.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev vloge po poteku roka - zavrženje vloge
Stališče tožnice, da je trajanje magistrskega študija splošno znano in je posledično zahtevani podatek o trajanju študijskega programa v potrdilu vsebovan že s potrditvijo vpisa magistrskega študija, je neskladna z zahtevo Javnega razpisa. Zato je bila njena vloga z izpodbijanim sklepom zavržena skladno drugim odstavkom 67. člena ZUP in z Javnim razpisom. Po drugem odstavku 67. člena ZUP se namreč šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Navedena določba je omiljena s petim odstavkom 68 člena ZUP, po katerem se šteje, da je vloga (vezana na rok) pravočasna, če je sicer pravočasno vložena, a nepopolna ali nerazumljiva, vložnik pa pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga je določila uradna oseba. Dopolnjevanje vloge po poteku roka za odpravo pomanjkljivosti, ob upoštevanju navedenega ne more vplivati na odločitev.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Z zakonom določeni 30-dnevni rok za vložitev tožbe je za tožnika začel teči 12. 9. 2019 in se je iztekel v petek, 11. 10. 2019 - to je bil torej zadnji dan, ko bi tožnik še lahko pravočasno vložil tožbo. Tožba pa je bila vložena šele 14. 10. 2019, ko je tukajšnje sodišče prejelo z navadno poštno pošiljko poslano vlogo, s katero je tožnik sprožil upravni spor zoper izpodbijano odločbo, torej prepozno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - izbris zaznambe
V zadevi ni sporno, da tožeča stranka objekta, ki je predmet inšpekcijskega nadzora, ni odstranila. Iz upravnega spisa tudi ne izhaja, da bi bil postopek zoper tožečo stranko, zaradi inšpekcijskega postopka nelegalne gradnje ustavljen. Inšpektor je sicer po predložitvi novega gradbenega dovoljenja uvedel inšpekcijski postopek zaradi neskladne gradnje in izdal odločbo, s katero je ugotovil, da izvedena gradnja ni skladna z novim gradbenim dovoljenjem, kar v posledici tudi po mnenju sodišča pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila pristojnega gradbenega inšpektorja za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje iz zemljiške knjige.
ZVis člen 39, 66, 66/1, 66/1-2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
visoko šolstvo - status študenta - ista upravna zadeva - odločanje o isti stvari - ponovno odločanje o isti zadevi - zavrženje vloge
Prvostopenjski organ je lahko odločal le o tem ali tožnica izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik, kot je to zahtevala, in je pravilno odločil, da teh pogojev ne izpolnjuje zato, ker je obveznosti tega letnika že zaključila. Ker se v postopku odločanja o vpisih študentov smiselno uporabljajo določbe upravnega postopka, sodišče vidi podlago za tako odločitev v 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.
Tožeča stranka je verjetno utemeljila nastanek težko popravljive škode z navedbami, da že sam poseg v lastninsko pravico predstavlja nedopustno škodo za lastnika stvari, izvršitev izreka izpodbijane odločbe pa bi na zemljišču tožeče stranke povzročila težko popravljivo škodo, ker je dovoljen posek in odmik treh smrek v izmeri 0,79 m³ in te škode v primeru odprave izpodbijane odločbe ne bi bilo mogoče odpraviti, da je dovoljen tudi obsežen gradbeni poseg z vzpostavitvijo trase gozdne prometnice, v dolžini 35 m in širini 3,5 m in v primeru kasnejše odprave izpodbijane odločbe vzpostavitev prejšnjega stanja v naravi, v smislu konfiguracije zemljišča, utrjenosti, biotske raznolikosti, stanja podrasti in podobno, ne bi bila mogoča. Prav tako bi bilo zemljišče po posegu, ob padavinah izpostavljeno eroziji, uničena bi bila podrast, pri čemer je treba upoštevati, da gre za hribovit in hudourniški teren, brez površinske skalovitosti.
sistemski operater distribucijskega omrežja - regulativni okvir - upravičeni stroški - nepredvidljiv strošek - relevantno obdobje - exceptio illegalis - stroški za redno delovanje - retroaktivnost
Dejstvo, da je tožnica v določenem obdobju pred veljavnostjo navedenega predpisa realizirala določene stroške, ki bi se glede na ureditev iz Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina upoštevali kot osnova za določitev pričakovanih stroškov (NSDV), z novim aktom pa se ti stroški za določitev pričakovanih stroškov (NSDV) na enak način več ne upoštevajo, ne pomeni povratnega posega v nastali pravni položaj.
Omrežnina, ki jo v določenem regulativnem obdobju operater sistema lahko zaračunava odjemalcem, je odvisna od priznanih upravičenih stroškov v regulativnem okviru za to regulativno obdobje. Za obravnavano presojo, ali je ureditev iz 16. člena Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema zemeljskega plina v skladu z zakonom, je bistveno, da EZ-1 v četrtem odstavku 250. člena določa, da mora s splošnim aktom določena metodologija operaterjem zagotavljati pokritje vseh letnih upravičenih stroškov.
ZBPP člen 11, 12, 14, 14/3. ZSVarPre člen 27, 27/7, 27/8.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - subjektivni pogoj - premoženjski pogoj - razpolaganje s premoženjem
Možnost dejanskega razpolaganja je pravni standard, ki ga mora organ zapolniti v vsaki zadevi posebej. Tega pa po presoji sodišča organ v obravnavani zadevi ni storil. Organ namreč ni vsebinsko ovrednotil okoliščin, ki jih je v postopku navajal tožnik in ki jih ponavlja v tožbi, na primer, da v navedeni nepremičnini živijo njegova bivša žena z njunima otrokoma, njeni starši in partner, da je tožniku onemogočen dejanski dostop do te nepremičnine, s tem pa njena uporaba in razpolaganje z njo, ter da si zato v sodnih postopkih prizadeva pridobiti prav to premoženje, med drugim s tožbami za izročitev ključa za vstop v nepremičnino, njeno razdelitev (da bi si pridobil prostor za bivanje) in plačilo uporabnine zaradi neupravičene uporabe. Ugotovitev organa, da te tožnikove trditve ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih tožnik z nepremičnino ne bi mogel razpolagati, je namreč povsem neobrazložena, saj zanjo ne navede nobenih razlogov.
stranka v postopku - aktivna legitimacija za vložitev tožbe
V obravnavani zadevi iz upravnih spisov nedvomno izhaja, da je tožena stranka po prejemu tožbe izdala sklep št. 4300-14/2018/1391 z dne 30. 9. 2019, iz katerega med drugim izhaja, da se v izpodbijanem sklepu napačna navedba naziva in naslova prijavitelja popravi tako, da se namesto „A. d.o.o., ..., glasi "D. d.o.o., ...". Upoštevaje nesporno dejstvo, da se je prijavitelj oziroma prenosna družba A. d.o.o., kasneje preimenovala v E. d.o.o. (firma tožnika), je po presoji sodišča jasno, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
omilitveni ukrepi - krajinski park - Triglavski narodni park - prepoved škodljivega ravnanja - presoja vplivov objekta na okolje - presoja sprejemljivosti posega v naravo
Iz 103. člena ZON ne izhaja, da se navedene določbe uporabljajo le v primerih nedovoljenih posegov v naravo, saj se nanašajo na vse posege, pri katerih pride do okrnitve narave, torej tudi, ko gre za z upravnimi dovoljenji dovoljene posege. Kot že rečeno, je toženka izvedla presoje vplivov na okolje, ker je ugotovila, da ta za konkretni poseg ni bila izvedena, pa bi morala biti. Sicer pa ne drži, da toženka nima pravne podlage za naknadno izvedbo presoje vplivov na okolje, saj to izhaja že iz določbe šestega odstavka 102. člena ZON.
ZDen člen 3. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/2, 2.
denacionalizacija - vrnitev premoženja v naravi - denacionalizacijski upravičenci - Odlok AVNOJ
Tisti, na katere se 2. člena Odloka AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) ne nanaša, to pa so prav gotovo osebe, ki jih je tedanja oblast štela za osebe nemške narodnosti, na katere se nanaša 2. točka 1. člena Odloka AVNOJ, in je njihovo premoženje na navedeni pravni podlagi prešlo v državno svojino, torej v državno last, po ZRP niso imele pravice zahtevati premoženja in torej zahteve niso mogle uspešno vložiti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - soglasje lastnika nepremičnine
Ker je zahtevek v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja opredeljen s projektno dokumentacijo (PGD)1, se mora soglasje (to je pravica graditi, pa čeprav zgolj začasna za čas gradnje) nanašati na konkretni PGD2, to je na PGD, po katerem bo potekala gradnja. Takšnega soglasja, ki bi se nanašalo na PGD, po katerem bo v obravnavanem primeru potekala gradnja, pa tožnik v postopku nesporno ni predložil.
izdaja gradbenega dovoljenja - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane navedbe - predložitev dokazov
Toženka s tem, ko je od tožnika zahtevala predložitev dokaza (izvedenskega oziroma strokovnega mnenja) in ne le dokaznega predloga, ni ravnala ne v nasprotju z jasnim jezikovnim pomenom prvega odstavka 65. člena ZGO-1, ne v nasprotju s pomenom oziroma smislom te določbe.
Posplošene trditve o nesprejemljivosti gradnje ne omogočajo konkretne presoje podrobno in določno obrazložene presoje toženke o skladnosti nameravane gradnje z določbami OPN in s tem tudi z okoljskimi predpisi.
Tožnik lahko v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja uveljavlja samo tiste svoje koristi, ki imajo podlago v predpisih, ki jih je treba uporabiti pri izdaji tega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ogled - pravica do sodelovanja v postopku
Tožnik ne oporeka ugotovitvi, da bi moralo biti za postavitev sporne stavbe pridobljeno gradbeno dovoljenje, niti ne temu, da takega dovoljenja nima. Zaključek tožene stranke, da je sporni objekt nelegalna gradnja, je zato utemeljen.
Tožnik pri ogledu spornega objekta ni bil navzoč, vendar pa to še ne pomeni kršitve njegove pravice do sodelovanja v postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
ZBPP toženki ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve, tako da za zavrnitev dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP ne zadostuje, da se organ za BPP strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno, nima možnosti za uspeh.