ZVis člen 39, 66, 66/1, 66/1-2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
visoko šolstvo - status študenta - ista upravna zadeva - odločanje o isti stvari - ponovno odločanje o isti zadevi - zavrženje vloge
Prvostopenjski organ je lahko odločal le o tem ali tožnica izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik, kot je to zahtevala, in je pravilno odločil, da teh pogojev ne izpolnjuje zato, ker je obveznosti tega letnika že zaključila. Ker se v postopku odločanja o vpisih študentov smiselno uporabljajo določbe upravnega postopka, sodišče vidi podlago za tako odločitev v 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.
Tožeča stranka je verjetno utemeljila nastanek težko popravljive škode z navedbami, da že sam poseg v lastninsko pravico predstavlja nedopustno škodo za lastnika stvari, izvršitev izreka izpodbijane odločbe pa bi na zemljišču tožeče stranke povzročila težko popravljivo škodo, ker je dovoljen posek in odmik treh smrek v izmeri 0,79 m³ in te škode v primeru odprave izpodbijane odločbe ne bi bilo mogoče odpraviti, da je dovoljen tudi obsežen gradbeni poseg z vzpostavitvijo trase gozdne prometnice, v dolžini 35 m in širini 3,5 m in v primeru kasnejše odprave izpodbijane odločbe vzpostavitev prejšnjega stanja v naravi, v smislu konfiguracije zemljišča, utrjenosti, biotske raznolikosti, stanja podrasti in podobno, ne bi bila mogoča. Prav tako bi bilo zemljišče po posegu, ob padavinah izpostavljeno eroziji, uničena bi bila podrast, pri čemer je treba upoštevati, da gre za hribovit in hudourniški teren, brez površinske skalovitosti.
ZBPP člen 11, 12, 14, 14/3. ZSVarPre člen 27, 27/7, 27/8.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - subjektivni pogoj - premoženjski pogoj - razpolaganje s premoženjem
Možnost dejanskega razpolaganja je pravni standard, ki ga mora organ zapolniti v vsaki zadevi posebej. Tega pa po presoji sodišča organ v obravnavani zadevi ni storil. Organ namreč ni vsebinsko ovrednotil okoliščin, ki jih je v postopku navajal tožnik in ki jih ponavlja v tožbi, na primer, da v navedeni nepremičnini živijo njegova bivša žena z njunima otrokoma, njeni starši in partner, da je tožniku onemogočen dejanski dostop do te nepremičnine, s tem pa njena uporaba in razpolaganje z njo, ter da si zato v sodnih postopkih prizadeva pridobiti prav to premoženje, med drugim s tožbami za izročitev ključa za vstop v nepremičnino, njeno razdelitev (da bi si pridobil prostor za bivanje) in plačilo uporabnine zaradi neupravičene uporabe. Ugotovitev organa, da te tožnikove trditve ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih tožnik z nepremičnino ne bi mogel razpolagati, je namreč povsem neobrazložena, saj zanjo ne navede nobenih razlogov.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - izbris zaznambe
V zadevi ni sporno, da tožeča stranka objekta, ki je predmet inšpekcijskega nadzora, ni odstranila. Iz upravnega spisa tudi ne izhaja, da bi bil postopek zoper tožečo stranko, zaradi inšpekcijskega postopka nelegalne gradnje ustavljen. Inšpektor je sicer po predložitvi novega gradbenega dovoljenja uvedel inšpekcijski postopek zaradi neskladne gradnje in izdal odločbo, s katero je ugotovil, da izvedena gradnja ni skladna z novim gradbenim dovoljenjem, kar v posledici tudi po mnenju sodišča pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila pristojnega gradbenega inšpektorja za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje iz zemljiške knjige.
Morebitna napaka, da v odločbi iz leta 2004 ni zajeta tudi parcela 352, ne pomeni, da je podan ničnostni razlog te odločbe po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, pač pa da bi takšna napaka lahko pomenila razloge, iz katerih (je) izhaja(la) izpodbojnost odločbe, ne pa tudi njena neizvršljivost in ničnost.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev stroškov - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - rok za vračilo napotnice - nasprotna tožba
Izpodbijana odločitev temelji na zaključku organa za brezplačno pravno pomoč, da je bila zadeva Okrožnega sodišča v Mariboru št. II P 989/2015, za katero je bila prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč, zaključena z združitvijo z zadevo II P 223/2015, do katere je prišlo na naroku dne 11. 4. 2016, in bi morala tožeča stranka predložiti pristojni službi za brezplačno pravno pomoč izpolnjeno napotnico v petnajstih dneh od takrat. Takšnemu stališču sodišče ne pritrjuje, saj zadeva po nasprotni tožbi ni bila zaključena oziroma rešena, ampak se je vsebinsko obravnavala naprej pod drugo opr. številko.
ZCes-1 člen 66, 78, 78/5. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56, 56/3.
objekt za obveščanje in oglaševanje - oglaševanje - varovani pas državne ceste - soglasje - postavitev objekta za oglaševanje - izdaja soglasja
Izvedba del v varovalnem pasu državne ceste se ne presoja zgolj po določbi 78. člena ZCes-1 ampak je treba upoštevati tudi druga določila ZCes-1, med drugim tudi določbo 66. člena, ki določa širino varovalnega pasu in od Direkcije za infrastrukturo zahteva presojo tudi iz vidika varovanja državne ceste.
Predvidena objekta za oglaševanje bi bila postavljena v nasprotju s predpisi, tožeča stranka pa ugotovljeni razdalji ne oporeka.
brezplačna pravna pomoč - plačilo nagrade - napotnica - vračilo napotnice
Odločitev o tem, kdaj je storitev brezplačne pravne pomoči opravljena, je stvar vsakega posameznega primera in je odvisna od vrste in obsega dodeljene pravne pomoči, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP, določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
Res je, da tožeči stranki kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči ni bila izdana napotnica z vsebino, ki jo določa 39. člen ZBPP in v posledici navedenega je izostala tudi podlaga za plačilo opravljene storitve izvajalcu v smislu 40. člena ZBPP. Vendar navedeno nepravilno postopanje tako organa za brezplačno pravno pomoč kot tudi tožene stranke ne daje podlage za zaključek tožene stranke, da tožeča stranka ni upravičena do povračila stroškov za zastopanje na naroku v navedeni kazensko preiskovalni zadevi.
Izpodbijani sklep je bil utemeljeno izdan na podlagi 145. člena ZDavP-2 na podlagi izvršilnega naslova. Vsebinska presoja ugovorov v zvezi z višino in obstojem dolga tožeče stranke pa v postopku davčne izvršbe ni več možna.
brezplačna pravna pomoč - podatki o zadevi, v kateri je zahtevana brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge
Tožnik pravne zadeve, za katero naproša za dodelitev BPP, ni opredelil določno, zato bi ga po presoji sodišča tožena stranka (organ za BPP) morala pozvati, da natančneje pojasni okoliščine zadeve, predvsem za katero želi BPP.
Obveznosti navedbe podatkov o zadevi prosilec ne more biti razbremenjen z navedbo želene vrste BPP - pravnega svetovanja in zastopanje v postopku, vendar preučitev pravnega položaja, predpisov in seznanitev s pravnimi sredstvi predpostavlja obstoj pravnega vprašanja, ki ga mora, čeprav laično, opredeliti prosilec v prošnji za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravni interes - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - zavrženje tožbe
Merilo za obstoj pravnega interesa je odgovor na vprašanje, ali bi lahko tožnik z uspehom v upravnem sporu izboljšal svoj pravni položaj.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/1-4, 10/8. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (1994) člen 2, 2/1, 2/1-4.
pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Sloveniji - delo v tujini - razlaga podzakonskega predpisa - detaširani delavec
Določila prvega odstavka 2. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, ob upoštevanju določila osmega odstavka 10. člena ZDRS, ne predpisujejo zgolj omejenega števila taksativno določenih primerov izjem za dokazovanje izpolnjevanja pogoja iz 3. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, kljub morebitni daljši odsotnosti z ozemlja Republike Slovenije prosilca v primeru zaposlitve v tujini, daljši od 4 let, ampak določa Uredba izjeme v prvem odstavku 2. člena le primeroma tako, da je treba v skladu z normativno vsebino osmega odstavka 10. člena ZDRS individualno ugotavljati v vsakem posameznem primeru, ali se šteje, da oseba dejansko živi v Republiki Sloveniji, in sicer, če je fizično prisotna na njenem ozemlju in je tu središče njenih interesov, kar se presoja na podlagi njenih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo na to, da med osebo in Republiko Slovenijo obstajajo tesne in trajne povezave.
Nepravilna in restriktivna razlaga določila četrte alineje prvega odstavka 2. člena Uredbe pomeni nedopustno določanje (zmanjševanje) pravic in obveznosti ne zgolj državljanov, pač pa tudi drugih oseb s strani organov izvršilne oblasti s podazakonskimi akti.
pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti - odvzem orožja in orožne listine
Upravni organ je že na podlagi javne listine (prekrškovne odločbe) z dokazno veljavo, kot jo določata prvi in drugi odstavek 169. člena (ZUP), imel zadostno podlago za ugotovitev, da je tožnik hranil orožje nepravilno in je na podlagi te ugotovitve lahko sklepal, da tožnik ni več zanesljiv in zato tudi ne upravičen do (nadaljnje) posesti orožja. Poleg navedene javne listine, ki že sama po sebi daje zadostno podlago za ugotovitev, da tožnik ni več zanesljiv, pa je upravni organ svojo odločitev oprl tudi na ustno izpoved tožnika, dano pri prvostopenjskem organu, kjer tožnik ni izpodbijal odločilne dejanske okoliščine, da je orožje ležalo razmetano vsepovsod po njegovi sobi (ker naj bi bilo pripravljeno za čiščenje) in na izpovedbe zaslišanih prič, ki jim je tudi sledil. Tožnik je bil pred izdajo odločbe tudi seznanjen z vsemi v ugotovitvenem postopku ugotovljenimi dejstvi in okoliščinami in je v zvezi s tem tudi podal izjavo.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - rok za dopolnitev nepopolne vloge - prepozna dopolnitev
Tožeča stranka je vlogo dopolnila, vendar po roku, določenem v pozivu. Glede na jasnost določila šestega odstavka 117. člena ZUJIK, da minister vlogo zavrže, kolikor je stranka ne dopolni v zahtevanem roku, ter dejstvo, da tožeča stranka niti ne oporeka, da je bila dopolnitev podana po tem roku, je odločitev o zavrženju vloge pravilna.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - dejansko bivanje
Tožnikov odhod iz Republike Slovenije pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ni mogel biti posledica tega izbrisa in zato ni izpolnjen pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji. Med izbrisom in odsotnostjo mora biti vzročno posledična povezava, kar pomeni, da je logično in smiselno, da bi se moral naprej zgoditi izbris in potem bi morala šele po izbrisu določena oseba zaradi posledic tega izbrisa zapustiti Republiko Slovenijo, da bi se štelo, da je tovrstna upravičena odsotnost podana. V konkretnem primeru pa je tožnikova družina zapustila Slovenijo zaradi izgube zaposlitve, nerešenega stanovanjskega problema in nove službe tožnikovega očeta in ne zaradi izbrisa.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - neizpolnjevanje pogojev - domneva o nepodrejanju pravnemu redu rs
Ker je tožnik, potem ko mu je bil rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti zapustitve države predhodno večkrat nesporno podaljšan, zapustil RS nemudoma, še pred izvršljivostjo odločbe, s katero mu je bilo zadrževanje dovoljeno do 2. 1. 2017, na njenem ozemlju ni prebival nezakonito.
ZDLov-1 člen 62, 62/3, 63, 63/1, 63/1-6, 63/2. ZUP člen 9, 144. ZZZiv člen 45, 45/1, 45/1-4, 45/1-15.
lovska organizacija - članstvo v lovski družini - veljavnost izkaznice - preklic veljavnosti izkaznice - odgovornost za prekršek
Preklic tožnikove lovske izkaznice, ker je bil tožnik po določilih 4. in 15. točke prvega odstavka 45. člena ZZZiv, pravnomočno spoznan za odgovornega za storitev prekrška, je pravilno oprt na določbe 63. člena ZDLov-1.
Upravni postopek preklica lovske izkaznice je bil voden po pravilih skrajšanega zagotovitvenega postopka (2. točka prvega odstavka 144. člena ZUP). Odločitev tožene stranke temelji na pravnomočni odločbi o prekršku, zato je tožena stranka razpolagala z uradnim podatkom, ki je (edini) predstavljal dejansko podlago za sprejem izpodbijane odločitve.
ZPacP člen 43. ZIKS-1 člen 10, 10-2, 235. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 45, 46.
zavod za prestajanje kazni zapora - pravica do zasebnosti - izvrševanje kazni zapora
Za tožnika je bila izdelana varnostna ocena, ki narekuje spremstvo pravosodnih policistov pri vseh njegovih namenskih izhodih kot zaprte osebe. Ker drugi odstavek 43. člena ZPacP pri zdravstveni obravnavi pacienta omogoča tudi prisotnost drugih oseb, če tako določa zakon in ker v konkretnem primeru, glede na to, da je tožnik obsojenec in zapornik, to določa ZIKS-1 v 235. členu, se sodišče strinja z zaključkom tožene stranke, da tožniku pri izvajalcu UKC A., Kirurška klinika, Klinični oddelek za travmatologijo, pri opravljanju zdravstvene storitve ni bila kršena pravica do zasebnosti po 43. členu ZPacP.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - dovoljenje za prebivanje tujca v RS - samozaposlena oseba - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnica ne bi smela pričeti z delom pred odločitvijo o njeni prošnji za izdajo enotnega dovoljenja zaradi opravljanja dela kot samozaposlena oseba, delo pa je vseeno opravljala in ker je začela poslovati pred odločitvijo o prošnji za izdajo enotnega dovoljenja, kar ji področni predpisi ne dovoljujejo, je tožena stranka pravilno ocenila, da to predstavlja razlog za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije.