enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - neizpolnjevanje pogojev - domneva o nepodrejanju pravnemu redu rs
Ker je tožnik, potem ko mu je bil rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti zapustitve države predhodno večkrat nesporno podaljšan, zapustil RS nemudoma, še pred izvršljivostjo odločbe, s katero mu je bilo zadrževanje dovoljeno do 2. 1. 2017, na njenem ozemlju ni prebival nezakonito.
ZPacP člen 43. ZIKS-1 člen 10, 10-2, 235. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 45, 46.
zavod za prestajanje kazni zapora - pravica do zasebnosti - izvrševanje kazni zapora
Za tožnika je bila izdelana varnostna ocena, ki narekuje spremstvo pravosodnih policistov pri vseh njegovih namenskih izhodih kot zaprte osebe. Ker drugi odstavek 43. člena ZPacP pri zdravstveni obravnavi pacienta omogoča tudi prisotnost drugih oseb, če tako določa zakon in ker v konkretnem primeru, glede na to, da je tožnik obsojenec in zapornik, to določa ZIKS-1 v 235. členu, se sodišče strinja z zaključkom tožene stranke, da tožniku pri izvajalcu UKC A., Kirurška klinika, Klinični oddelek za travmatologijo, pri opravljanju zdravstvene storitve ni bila kršena pravica do zasebnosti po 43. členu ZPacP.
pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti - odvzem orožja in orožne listine
Upravni organ je že na podlagi javne listine (prekrškovne odločbe) z dokazno veljavo, kot jo določata prvi in drugi odstavek 169. člena (ZUP), imel zadostno podlago za ugotovitev, da je tožnik hranil orožje nepravilno in je na podlagi te ugotovitve lahko sklepal, da tožnik ni več zanesljiv in zato tudi ne upravičen do (nadaljnje) posesti orožja. Poleg navedene javne listine, ki že sama po sebi daje zadostno podlago za ugotovitev, da tožnik ni več zanesljiv, pa je upravni organ svojo odločitev oprl tudi na ustno izpoved tožnika, dano pri prvostopenjskem organu, kjer tožnik ni izpodbijal odločilne dejanske okoliščine, da je orožje ležalo razmetano vsepovsod po njegovi sobi (ker naj bi bilo pripravljeno za čiščenje) in na izpovedbe zaslišanih prič, ki jim je tudi sledil. Tožnik je bil pred izdajo odločbe tudi seznanjen z vsemi v ugotovitvenem postopku ugotovljenimi dejstvi in okoliščinami in je v zvezi s tem tudi podal izjavo.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - dejansko bivanje
Tožnikov odhod iz Republike Slovenije pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ni mogel biti posledica tega izbrisa in zato ni izpolnjen pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji. Med izbrisom in odsotnostjo mora biti vzročno posledična povezava, kar pomeni, da je logično in smiselno, da bi se moral naprej zgoditi izbris in potem bi morala šele po izbrisu določena oseba zaradi posledic tega izbrisa zapustiti Republiko Slovenijo, da bi se štelo, da je tovrstna upravičena odsotnost podana. V konkretnem primeru pa je tožnikova družina zapustila Slovenijo zaradi izgube zaposlitve, nerešenega stanovanjskega problema in nove službe tožnikovega očeta in ne zaradi izbrisa.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - rok za dopolnitev nepopolne vloge - prepozna dopolnitev
Tožeča stranka je vlogo dopolnila, vendar po roku, določenem v pozivu. Glede na jasnost določila šestega odstavka 117. člena ZUJIK, da minister vlogo zavrže, kolikor je stranka ne dopolni v zahtevanem roku, ter dejstvo, da tožeča stranka niti ne oporeka, da je bila dopolnitev podana po tem roku, je odločitev o zavrženju vloge pravilna.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - solastnik
V obravnavanem primeru sta sprejemnika ponudbe solastnika prodajanih zemljišč, zato ne pridejo v poštev razmejitveni kriteriji iz drugega odstavka 23. člena ZKZ, ki se ob enakih pogojih nanašajo na kmete, uvrščene na isto mesto, torej na osebe, navedene v 2., 3., 4. in 5. točki prvega odstavka tega člena (kmet mejaš, kmet zakupnik, drug kmet, kmetijska organizacija). Situacija, ko si na prvem mestu prednostnega vrstnega reda konkurirata dva ali več solastnikov (1. točka prvega odstavka 23. člena ZKZ), v 23. členu ZKZ ni urejena. Zato je prvostopni organ ravnal pravilno in v skladu z ustaljeno sodno prakso (tako tudi sodbi Upravnega sodišča I U 440/2009 z dne 1. 6. 2010 in II U 36/2016-12 z dne 24. 5. 2017), ko je uporabil analogijo z določbo četrtega odstavka 23. člena ZKZ in ugotovil, da je, enako kot v primeru, ko si je več sprejemnikov ponudbe enakih v tem, da nihče ne uveljavlja predkupne pravice, tudi v tem primeru prodajalec pri izbiri kupca prost.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 214, 214/1, 254, 254/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - prostorski akt - skladnost projekta s prostorskim aktom - novogradnja - obrazložitev odločbe organa druge stopnje
Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora v območju za transport (T) izrecno dopušča (le) dejavnost gostinske storitve prehrane in točenja pijač (torej prehrambeni del gostinstva). V tem območju so sicer dovoljene storitve, ki predstavljajo turizem, vendar pa, kot že pojasnjeno, ta dejavnost za potrebe konkretnega Odloka ne pokriva tudi dejavnosti gostinstva, ker je odlok gostinstvo opredelil ločeno od ostalih dejavnosti, ki sicer sodijo v pojem turizma.
Toženka ni kršila tožničine pravice izjave, ker se ni izrekla o ostalih pritožbenih razlogih, ki se nanašajo na naklon strehe in nepopolnost projektne dokumentacije oziroma neizkazan pogoj iz 17. člena Odloka. Drugi odstavek 254. člena ZUP, po katerem se morajo v obrazložitvi odločbe druge stopnje presoditi vse pritožbene navedbe, namreč ne pomeni, da se morajo v obrazložitvi odločbe druge stopnje vedno presoditi vse navedbe. Drugostopenjski organ mora presoditi vse tiste pritožbene navedbe, ki so za odločitev relevantne.
Prosilci, ki samovoljno zapustijo Azilni dom oziroma njegovo izpostavo ali naslov, na katerem so nastanjeni, nimajo več pravnega interesa za vodenje postopka.
Upravna organa obeh stopenj sta pravilno ugotovila, da je v času izvajanja rekonstrukcije objekta veljavni ZGO določal, da se z rekonstrukcijo lahko prične na podlagi gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 7. člena v povezavi s prvim odstavkom 3. člena). Prav tako sta pravilno ugotovila, da je v času odločanja veljavni ZGO-1 določal, da se rekonstrukcija objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja oziroma na lastno odgovornost investitorja tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja (3. člen). To pa pomeni, da je treba pritrditi organu, da je izpodbijano odločbo, s katero je odredil inšpekcijske ukrepe pri nelegalni gradnji na podlagi 152. člena ZGO-1, ta mogel izdati.
akontacija dohodnine - prispevki - odkup odpadnih surovin - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - prodaja premičnine
Na drugačno davčno obravnavo obravnavanih primerov prodaje odpadnega materiala ne morejo vplivati izjave fizičnih oseb, ki jih je tožnik pridobil po 1. 6. 2015, s katerim so fizične osebe izjavile, da prodajajo premično premoženje iz svojega lastnega gospodinjstva. Tožnik je s tem navedenim osebam omogočil prodajo odpadnega materiala po 32. členu ZDoh-2 brez plačila dohodnine in prispevkov, čeprav je tožnik davčni zavezanec za plačilo dohodnine in prispevkov. Kljub temu, da so fizične osebe podale navedene izjave in bile opozorjene na posledice neresničnih izjav, tožnik kot izplačevalec navedenih dohodkov, na katerem je obveznost, da izračuna akontacijo dohodnine in prispevke od navedenih izplačil fizičnim osebam, ni prost svoje obveznosti do plačila navedenih dajatev, v primerih, ko je ugotovljeno, da pri takih izplačilih ne gre za oprostitev plačila dohodnine.
Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju. Pojasnjevalne opombe so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.
ZOPNN člen 37, 37/1, 39, 39/3. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 25, 25/6.
Toženka je v obrazložitvi pravilno razlagala predpis tako, da se površine, ki so bile poškodovane zaradi pozebe na vinogradih, ne upoštevajo pri izračunu škode oziroma izplačilu pomoči zaradi odprave posledic škode na koruzi v zrnju. Vendar pa iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, ali je bil predpis tj. točka 5.4. Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 pravilno uporabljena, saj prvostopenjski organ svojega izračuna v izpodbijani odločbi sploh ni prikazal. Prikazal ga je šele drugostopenjski organ. Iz tega prikaza (izračunanega odstotka škode) pa ni mogoče preizkusiti, ali je skladen s formulo, ki jo določa točka 5.4. Programa.
ZDDPO-2 člen 12, 55, 55a. Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (2012) člen 7, 8. ZDavP-2 člen 10.
davek od dohodka pravnih oseb - davčna olajšava - znižanje davčne osnove - licenčna pogodba - vlaganje v raziskave in razvoj - investicijska olajšava
Tožniku se očita, da je v letu 2013 knjigovodsko izkazoval vnaprej vračunane stroške, saj je fakture po Pogodbi prejel šele v letu 2014, predmet Pogodbe pa je nanj prešel šele v letu 2014, vsled česar neopredmetenih sredstev, ki so predmet Pogodbe, v letu 2013 še ni obvladoval. Zato je v nasprotju z določili SRS že v letu 2013 v svojih knjigah pripoznal nakup obravnavanih neopredmetenih sredstev in na tej podlagi neupravičeno znižal davčno osnovo na račun davčne olajšave za RR.
Nakup licenc se po drugem odstavku 7. člena Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za raziskave in razvoj izrecno ne šteje med vlaganja za nakup RR storitev. Tožnik trdi, da Pogodba ni licenčna pogodba, saj ne gre za odplačen prenos uporabe pravice, temveč nakup RR storitev, saj je tožnik s prodajalcem pri RR storitvah sodeloval že na podlagi dogovorov iz leta 2012, kar se je odrazilo v obliki tehnologije, posledično pa je tožnik lahko kupil RR storitve, ki so jih zanj opravljale tretje osebe, zgolj v opisani obliki. Glede na zgoraj predstavljene nejasnosti o predmetu Pogodbe, dejansko stanje o vprašanju, kaj je predmet Pogodbe in posledično ali gre za licenčno pogodbo ali ne, ni bilo popolno ugotovljeno, posledično pa tudi ni mogoče že zgolj na tej podlagi izključiti upravičenja do olajšave. Četudi se Pogodba na več mestih sklicuje na pravice intelektualne lastnine in know-how (torej tehnično znanje), kar bi lahko impliciralo, da gre za licenčno pogodbo, pa Pogodba govori tudi o nakupu aplikacije, prenosu tehnologije, družini gonil in elektromotorjev, kar bi lahko kazalo na to, da gre za nakup stvari, poleg tega pa je govora testnih preizkusih, kar bi morebiti lahko impliciralo, da gre za storitve. Če bi se v ugotovitvenem postopku izkazalo, da gre za mešano pogodbo, bi bilo treba napraviti tudi to razmejitev.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi
Po presoji tožnikove prošnje, obravnavane v upravnem postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa, je toženka lahko zaključila, da tožnik v tej zadevi zatrjuje iste razloge za vložitev predloga za obnovo kazenskega postopka in sicer poskus samomora in fizično nemožnost zaradi poškodb, da bi to dejstvo na kazenski obravnavi izrazil. Toženka je torej zavrženje prošnje pravilno oprla na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava - tožbena novota
Iz upravnega spisa izhaja, da je bila tožniku BPP odobrena v pravdnem postopku, ki se je pravnomočno končal s sodno poravnavo. Iz sodne poravnave izhaja, da je tožena stranka (D.D.) dolžna tožniku plačati 400,00 EUR. Iz naslova BPP pa je bil izplačan znesek v višini 200,66 EUR. Upoštevaje peti odstavek 48. člena ZBPP, po katerem je upravičenec, ki je premoženje prejel na podlagi sklenjene sodne poravnave, dolžan povrniti polovico stroškov, ki so bili izplačani iz naslova BPP, je toženka tožniku naložila povrnitev polovičnega zneska, torej znesek v višini 100,33 EUR.
ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3. ZNKD člen 51, 51/1. ZON člen 85, 85/1. ZTNP člen 6.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračanje - stvarna pristojnost organa - neizvedba predlaganih dokazov - ustna obravnava - Triglavski narodni park
Iz določb ZON je nedvomno razbrati, da je za zavarovana območja (taka, ki so že zavarovana po aktih, izdanih po prej navedenih predpisih iz 163. člena, kot tudi tista, ki še niso zavarovana) treba izdati poseben akt o zavarovanju. Tudi po ZTNP-1 je treba izdati poseben akt o zavarovanju (kot po ZON). Ko je upravni organ obrazlagal, na katerem predpisu utemeljuje svojo pristojnost za odločanje, pa se na tak posebni akt ni skliceval. Zato ni mogoče zaključiti, da je upravni organ (MOP) stvarno pristojen za odločanje o tej zadevi in je že iz tega razloga izpodbijana delna odločba nezakonita.
Ker gre v tej zadevi nedvomno za zadevo, v katerih je udeleženih več strank z nasprotujočimi interesi, bi moral organ ustno obravnavo razpisati, česar pa po podatkih upravnih spisov ni storil. Sodišče sodi, da je v zadevi izostala ključna ugotovitev in sicer, ali je bila podana zahteva po ZRP, ki je kot podlaga za denacionalizacijo naveden v 22. točki 3. člena ZDen. Do tega vprašanja pa se upravni organ (kljub izraženemu ugovoru prvega tožnika v postopku) ni niti opredelil, niti ni pozval druge tožnice, da se o tem izjavi oziroma da izkaže, ali je postopala, kot to določa ZRP. Zaključek organa, da gre v tem primeru za podane ovire za vračilo v naravi, je napačen.
Ne glede na to, da spadajo obravnavana zemljišča v območje TNP, določeno v ZTNP, sprejetem v času veljavnosti Zakona o naravni in kulturni dediščini (v nadaljevanju ZNKD), ki je predvidel razna posebna zaščitena območja kot del naravne in kulturne dediščine, za katere je uvedel različne javnopravne omejitve, razglasitev območja za narodni park in s tem za naravno znamenitost, še ne pomeni, da so zemljišča, ki so bila (nekoč) v družbeni lasti in so zdaj v državni ali občinski lasti, izvzeta iz pravnega prometa in da je zato podana ovira za njihovo vračanje v naravi.
Ob oceni „ustrezno“, je dodeljeno število točk po kriteriju 2.a neskladno z besedilom Javnega razpisa. Ob oceni, ki izhaja iz obrazložitve, bi namreč skladno z njim moralo biti programu dodeljenih 16 točk (ustrezno - 4 točke, pomnoženo s 4), in ne 12 točk, ki so mu dodeljene po tem kriteriju. Ali gre za napako v izračunu dodeljenega števila točk ali za napako v obrazložitvi ocene, iz zapisnika strokovne komisije z dne 4. 1. 2018, ni mogoče ugotoviti. Očitek neskladnosti v razlogih odločitve je utemeljen, tožena stranka pa bi neskladnost, ki izhaja že iz poročila strokovne komisije, morala odpraviti v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe.
Prijavljeni besedni znak "ALPSKI JOGURT", zapisan v standardni pisavi, z običajnimi črkami, brez figurativnih ali razlikovalnih elementov, za nekatero blago, za katerega želi pridobiti zaščito (jogurt, izdelke narejene iz jogurta in izdelke, ki lahko vsebujejo jogurt), ima opisno naravo in za določeno blago, za katero želi pridobiti zaščito (jogurt, izdelki, narejeni iz jogurta in izdelki, ki lahko vsebujejo jogurt), tudi nima razlikovalnega učinka.
Bistvo razloga po točki h) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 je v tem, da mora biti zavajanje glede na konkretni primer pravo, kar pomeni, da se predvideva obstoj dejanske prevare ali zadostno tveganje, da bodo potrošniki zavedeni oziroma dovolj visoko nevarnost prevare potrošnikov
izvrševanje kazenskih sankcij - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - zaseg predmeta - izdaja odločbe - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu
O odvzemu in zasegu predmetov po presoji sodišča ni potrebno izdati odločbe. ZIKS-1 namreč v 8. členu natančno določa, v katerih primerih se izdajajo odločbe po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Med njimi ni naštetega postopka odvzema predmetov na podlagi 41.č člena ZIKS-1, kar pomeni, da o zasegu predmetov ni potrebna izdaja odločbe po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - preganjanje - nedržavni subjekt - varna izvorna država
Tožnik ni uspel logično pojasniti, zakaj bi se A.A. sploh želel maščevati tožniku (ki se mu po lastnih navedbah izogiba), tudi njegove navedbe glede posrednih groženj in poskusa ugrabitve so preveč nekonkretizirane in posplošene (pavšalne). Preganjanje zatrjuje s strani nedržavnega subjekta, pri čemer iz tožnikovih navedb ne izhaja, da državni organi tožnika ne bi bili sposobni ali voljni zaščititi. V kolikor bi bilo moč slediti tožnikovim navedbam v zvezi s preganjanjem, do mednarodne zaščite ne bi bil upravičen, saj ni ne zatrjeval in še manj izkazoval, da mu država, politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, niso sposobni ali ne bi hoteli nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. Navkljub njegovim pavšalnim izjavam, da policija ne bi storila ničesar, pa prav nasprotno izhaja iz preostalih tožnikovih izjav, da je policija ukrepala ob smrti očeta in vodi preiskavo o smrti njegovega brata.