Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 27, 28, 37. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2016 člen 29.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - čezmerna prijava površin - vračilo sredstev - uporaba posnetkov - dokumentacija upravne zadeve - seznanitev
Iz pregleda upravnega spisa ni razvidno, da je tožena stranka seznanila tožnika o vseh ogledih, da bi tožnik lahko podal pripombe. Prav tako se tožena stranka tudi ni opredelila do vseh navedb tožnika. Stranka mora imeti na razpolago vso dokumentacijo na podlagi katere se odloča, da lahko poda pripombe.
brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - revizija - predlog za dopustitev revizije
Tožeča stranka izpolnjevanja pogoja za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo ne izkazuje, saj zoper sodbo, s katero je sodišče odločilo o njeni pritožbi, nedvomno ni vložila revizije. Pogojev, da bi lahko v skladu s drugim odstavkom 51. člena ZUstS vložila ustavno pritožbo prav tako ne izkazuje.
tožba v upravnem sporu - umik tožbe - ustavitev postopka
Tožnik je izrecno izjavil, da v celoti umika predmetno tožbo. Sodišče je glede na navedeno na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 ustavilo postopek.
mednarodna zaščita - ekonomski razlog za vložitev prošnje - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zdravstveni razlog - diskriminacija Romov - državljanstvo
Tožnik je pri podaji prošnje sam izpostavil, da v Bosni in Hercegovini ni imel težav, in da je razlog, da so z družino odšli iz izvorne države, zdravljenje njegove hčerke in posledično boljši življenjski pogoji za celotno družino, na osebnem razgovoru pa je dodal, da je bil napaden leta 2009 in da ga je zaradi tega strah pred vrnitvijo, saj ga v izvorni državi celo čaka usmrtitev, saj se v Bosni in Hercegovini ubijajo že celo za 50 EUR, še posebej pa so izpostavljeni Romi. Tožnik je dogodek iz leta 2009 na kratko opisal šele na osebnem razgovoru, pri podaji prošnje pa ga niti ni omenil in je celo trdil, da v Bosni in Hercegovini ni bil nikoli ogrožen, da se je ta enkratni dogodek zgodil leta 2009, torej dve leti pred tem, preden je tožnik zapustil izvorno državo, da se mu tisti dve leti v njegovi državi ni nič več zgodilo, da se ni zatekel po pomoč k policiji in se na tak način poskušal zaščititi. Prvo tožnik v konkretnem primeru ni izkazal, da mu država, politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobne nuditi zaščite oziroma mu zaščite nočejo nuditi, ter da se dogodek iz leta 2009 ne more šteti za dejanje preteklega preganjanja, pa čeprav naj bi se zgodil v povezavi z njegovo narodnostjo, saj gre za dogodek, ki očitno ni imel pomembnejšega vpliva na njegovo življenje, saj je prvo tožnik po tem dogodku še dve leti nadaljeval z življenjem v Bosni in Hercegovini, kar pa ne dosega intenzivnosti standarda preganjanja, kot ga določata Ženevska konvencija in ZMZ-1. V Bosni in Hercegovini se nedvomno dogajajo premiki na bolje glede romske populacije, prav tako tožnika tudi ne izpolnjujeta pogojev za priznanje subsidiarne oblike zaščite.
Otrok skladno s 6. členom Zakona o državljanstvu Bosne in Hercegovine pridobi državljanstvo BiH na podlagi porekla, katerega oba starša sta bila državljana BiH v času rojstva otroka, ne glede na kraj njegovega rojstva.
ZUP člen 43, 43/1, 237, 237/2. ZVOP člen 30, 32. ZDIJZ člen 6, 6/3.
udeležba v postopku - dostop do informacij javnega značaja - osebni podatki
Toženka ni omogočila osebi, na katero se zahtevani podatki nanašajo, to je sedaj razrešeni sodni izvedenki B.B., kot tudi ne drugim fizičnim osebam, s katerimi je slednja sklepala pogodbe, ki so navedene v drugi do štirinajsti alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe, da se opredelijo do navedb prosilca in tožnika v tem postopku zaradi upoštevanja njihovih pravic.
Ker je v konkretnem primeru o razkritju osebnih podatkov odločila toženka in torej izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za njihovo razkritje, je bila še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti osebe, na katere se osebni podatki nanašajo in ji omogočiti udeležbo v postopku, kar bi imelo tudi vpliv na njihovo udeležbo v upravnem sporu. Ker tega ni storila, je zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 2. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
odmera davka v posebnih primerih - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - ocena davčne osnove - dokazovanje - dokazno breme
Davčni organ je pravilno zaključil, da tožnik ni dokazal, da bi imel na omenjeni presečni datum (1. 1. 2008) res gotovino v zatrjevani višini (500.000,00 EUR) oziroma ni dokazal, da bi v obdobju inšpiciranja dejansko prejel sredstva (v višini 185.000,00 EUR) od svoje matere. Davčni organ je razloge, zaradi katerih je sprejel tak zaključek, podrobno in izčrpno obrazložil v obrazložitvi izpodbijane odločbe, prav tako se je do tožnikovih pritožbenih razlogov opredelil tudi pritožbeni organ. Z zaključki obeh organov pa se strinja tudi sodišče. Dokazno breme je namreč na tožniku, ki mora s predloženimi oz. predlaganimi dokazi prepričati v resničnost trditve o obstoju zatrjevanega dejstva.
davčna izvršba - zastaranje - relativni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaralnega roka
Odprava odločbe deluje retroaktivno, nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odločba prve stopnje, ki je bila odpravljena. Z odpravo se vzpostavi pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe prve stopnje, torej se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko v upravni stvari še ni bilo odločeno. Zato je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevano, da sta odločbi, izdani v ponovnem postopku, (nova) izvršilna naslova, od katerih tečejo zastaralni roki. Pri presoji zastaranja izterjave davčnega dolga je namreč merodajen trenutek izvršljivosti glede na vročitev predmetnih odmernih odločb, izdanih v ponovljenem postopku. Sodišče zato zavrača stališče tožnika, da zastaralni rok pravice do izterjave dolga teče od dneva izvršljivosti prvotnih odmernih odločb.
davek na motorna vozila - vračilo plačanega davka - pogoji za vračilo davka - registracija vozila - prva registracija vozila - odjava vozila iz prometa - mednarodni tovorni list (CMR) - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik vztraja, da so vozila ozemlje Republike Slovenije zapustila pred registracijo, in sicer na datume, kot jih izpričujejo CMR listine. Davčni organ pa nasprotno zaključuje, da so vozila zapustila ozemlje Republike Slovenije šele po tem, ko so že bila registrirana. Po presoji sodišča dejansko stanje glede te bistvene okoliščine ni bilo popolno ugotovljeno. Prav ima v tem pogledu tožnik, da določila ZMV-1, ki jih v svoji odločbi navaja drugostopenjski davčni organ, ne predpisujejo, da bi se vozilo moralo nahajati na ozemlju Republike Slovenije, da bi se ga lahko registriralo, zato po presoji sodišča tudi ni osnove, da se zgolj iz podatkov o registraciji in odjavi vozil v MRVL sklepa na to, ali se vozila nahajajo na ozemlju Republike Slovenije.
postopek evidentiranja meje - postopek ureditve meje - ustna obravnava - opravičilo izostanka - neopravičen izostanek - domneva o strinjanju s predlaganim potekom meje
Upravni organ je na podlagi drugega odstavka 73. člena ZUP pravilno zahteval predložitev dokazil, ki se nanašajo na uveljavljani razlog (bolezen) opravičila za izostanek z ustne obravnave in brez dokazila opravičila ni priznal.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 152, 153. ZIN člen 7, 7/2.
inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem - gradnja brez gradbenega dovoljenja
Ker uskladitev obravnavane gradnje z gradbenim dovoljenjem ni možna, saj je neskladen cel objekt (zaradi napačne lokacije), za podporni zid pa gradbeno dovoljenje tožniku niti ni bilo izdano, je organ pravilno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1 (ki se izreče v primeru nelegalne gradnje) in ne na podlagi 153. členu ZGO-1 (ta pa v primeru neskladne gradnje).
ZDavP-2 člen 95, 97. ZDDV-1 člen 44, 44/1, 44/1-2, 63, 68, 69.
davek na dodano vrednost (DDV) - presežek DDV - odbitek vstopnega DDV - popravek odbitka vstopnega DDV - finančni leasing - oddajanje poslovnega prostora v najem - namen, ki ga ima zavezanec s poslovnim prostorom - obračun obresti
Pravica do odbitka DDV, obračunanega na pridobitev blaga ali storitev višje v verigi, je pogojena s tem, da so stroški za njihovo pridobitev sestavni del cene obdavčenih izstopnih transakcij, pri katerih je priznana pravica do odbitka. Nasprotno pa velja, da, kadar imajo blago ali storitve, ki jih pridobi davčni zavezanec, povezavo z oproščenimi transakcijami ali ne spadajo na področje uporabe DDV, ni mogoče niti pobrati izstopnega davka niti odbiti vstopnega davka. V teh primerih je namreč neposredna takojšnja povezava med nastalimi vstopnimi stroški in nadaljnjimi ekonomskimi dejavnostmi davčnega zavezanca pretrgana.
Določba 71. člena ZDavP-2J se nanaša na vse določbe zakona, ne le na postopkovne, ampak tudi na materialnopravne in tudi v tej zadevi ocenjuje, da zakonsko razlikovanje med primeri, ko je o zadevi že odločeno, in primeri, ko o zadevi še ni bilo pravno veljavno odločeno, ustreza določbam Ustave RS o prepovedi povratne veljave zakonov. Zakonska ureditev po presoji sodišča upošteva, da Ustava RS prepoveduje povratno veljavo zakona, ki učinkuje na že pridobljene pravice, ne pa tudi zakona, ki učinkuje na dejanska stanja, nastala pred njegovo uveljavitvijo, iz katerih pa, kot v obravnavanem primeru, ko je bila prvotna odločba odpravljena z učinkom za nazaj, do dneva uveljavitve še niso nastopili pravni učinki. Z uporabo obrestne mere, ki je veljala v času odločanja, je sicer (lahko) poseženo v pričakovanja tožeče stranke, kar pa po presoji sodišča ne predstavlja kršitve 2. člena Ustave RS. Gre za sistemsko zakonsko spremembo, na nespremenljivost zakonske ureditve pa se zavezanci ne morejo zanašati.
V skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.
davčni inšpekcijski nadzor - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - predznamba zastavne pravice - davčna obveznost - pogoji za zavarovanje - višina obveznosti
Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 za zavarovanje zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že odmerjati njene končne višine. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen ZDavP-2) ali pa zavarovanje sprostiti (122. člen ZDavP-2).
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca
V obravnavani zadevi so bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe desetega in ne devetega odstavka 30. člena ZBPP. Po devetem odstavku 30. člena ZBPP razrešitev odvetnika ne bi pomenila izgube dodeljene BPP, moralo pa bi se dokazati, da postavljena odvetnica svoje dolžnosti ni opravljala v redu, česar pa v navedeni zadevi tožnik ni dokazal. Iz listin upravnega spisa je namreč razvidno, da odvetnica A.A. ni mogla v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani tožnika. Zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno štela, da skladno z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP, tožniku BPP ni bila dodeljena in se zato uporabijo določbe tega zakona o neupravičeni prejeti BPP.
Tožnikove vloge za odpis dolga iz naslova izrečene globe, ne po določbah ZDavP-2, ne po določbah ZP-1, ni mogoče obravnavati, zato ne prvostopenjski in ne drugostopenjski organ za odločanje o odlogu tovrstnih obveznosti v določbah ZDavP-2 nimata podlage.
ZRRD člen 38. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 12, 12/1-4, 12/1-7, 13, 13/1, 62, 62/3, 63, 63/3, 63/6, 63/7, 63/8, 67, 67/6. Pravilnik o koncesiji za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti (2003) člen 22a, 22a/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - razpisni pogoji za prijavitelja
Če objavljen razpis pogoje določi s sklicevanjem na določbe posameznih predpisov, mora biti torej jasno razvidno, da je upoštevanje te norme razpisni pogoj. Sklicevanje mora biti takšno, da je izključen vsak dvom o tem, ali je neka okoliščina oziroma doseganje nekega praga pogoj za izbiro prijavitelja ali njegovo uvrstitev v ocenjevanje ali morda še v nadaljnji krog izločanja. Prijaviteljem mora biti namreč že v času, ko pripravljajo (zahtevno) prijavo na razpis, nedvoumno poznano, kateri kriteriji so pogoj za izbor, saj le v tem primeru lahko oddajo pravilno sestavljeno prijavo oziroma jo sestavijo tako, da ustreza zahtevam.
Po presoji sodišča zgolj iz določbe 6.2. Javnega razpisa in citirane določbe Metodologije ni mogoče razumeti, da je na ta način izračunan minimalni obseg financiranja razpisni pogoj, tj. pogoj za izbor oziroma za podelitev koncesije. Iz teh določb je razumeti zgolj to, da kako se izračuna obseg sredstev financiranja in kakšen je minimalni obseg financiranja, kar pa samo po sebi še ni pogoj. Tožnica tako pravilno opozarja, da tudi če se obstoječim programom, ocenjenim s C, letni obseg financiranja raziskovalnega programa (po novem razpisu) po Metodologiji lahko zmanjša, je to možno le do minimalnega obsega, določenega v tretjem in petem odstavku 62. člena Pravilnika o postopkih (osmi odstavek točke H. III-C). Ker torej doseganje minimalnega obsega financiranja 1 FTE kategorije cene raziskovalne ure A ni določeno kot pogoj za izbor že obstoječega raziskovalnega programa (na novem javnem razpisu), ni mogoče razumeti, da je tak pogoj določen za nove programe, ki prvič konkurirajo za pridobitev koncesije, ne da bi bilo to posebej tako določeno.
ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/2-1, 112/3, 112/3-1, 112/6, 112/6-12, 112/9.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - kaznivo dejanje nevestno delo v službi
Tudi po presoji sodišča so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 1. točki drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP za začasno ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh
V postopku dodelitve nujne BPP mora biti utemeljenost prošnje izkazana v tolikšni meri, da toženi stranki in tudi sodišču omogoči presojo 24. člena ZBPP, torej presojo razumnosti in verjetnega izgleda za uspeh v pravdnem postopku. Tožena stranka svoje odločitve ni utemeljila v smislu 8. člena ZUP zato je posledično nepravilno uporabila določbo 36. člena v zvezi z 24. členom ZBPP.
ZV-1 člen 135, 135/1, 135/1-5. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 12, 12/1.
vodno dovoljenje - vodna pravica - priključitev na javni vodovod
Toženka je po presoji sodišča pravilno ugotovila, da je tožniku dana možnost priključitve na javni vodovod, saj občina s predmetnim vodovodom zagotavlja opravljanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo. Zato je pravilna tudi njena odločitev, da z dnem izvedbe priključitve stanovanjske stavbe na naslovu prebivanja tožnika na javni vodovod oziroma najkasneje 2 leti od dokončnosti te odločbe, preneha vodna pravica, podeljena s predhodno izdanim vodnim dovoljenjem.