Balkon je vpet na osnovno betonsko ploščo manjšega obstoječega betonskega balkona in tudi v fasado objekta. Tožnica pa z gradbenim dovoljenjem za takšen poseg ne razpolaga.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Investitorica je zgradila leseni nadstrešek v tlorisni izmeri 11,0 x 4,5 m in v odmiku cca 0,5 m od meje. Zapisniku z dne 1. 4. 2014 so priložene fotografije objekta, ki dokazujejo, da za sporni nadstrešek, ki je zgrajen kot enovit objekt, niso izpolnjeni pogoji za uvrstitev objekta med enostavne objekte.
davčna izvršba - brez likvidacije izbrisana družba - dolg izbrisane družbe - odgovornost družbenikov za dolgove izbrisane družbe - solidarna odgovornost
Tožnik v predpisanem roku ni plačal davčnega dolga družbe, ki je bila na podlagi prvega odstavka 425. člena ZGD-1 po skrajšanem postopku brez likvidacije izbrisana iz sodnega registra. Izbrisana pravna oseba je ob izbrisu imela zapadle in neplačane davčne obveznosti, ki so razvidne iz seznama izvršilnih naslovov. Ni sporno, da je bil tožnik 30% imetnik poslovnega deleža izbrisane družbe, drugi družbenik pa je bil imetnik 70% poslovnega deleža. Sporno med strankami postopka je, ali je tožnik kot samo 30% imetnik poslovnega deleža, glede na izdani Sklep o vpisu sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku, solidarno odgovoren za celotno plačilo obveznosti družbe. Sodišče ugotavlja, da je po prenehanju družbe na takšen način obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe razvidna iz 3. točke tega sklepa. Zakonska solidarna obveznost družbenikov izhaja iz prvega in tretjega odstavka 425. člena ZGD-1 in 47. člena ZDavP-2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stroški postopka - odmera stroškov postopka - breme stroškov postopka - uspeh v postopku
Sodišče se strinja s toženko, da je treba tožnikov uspeh v postopku presojati glede na višino nadomestila, ki mu je bilo odmerjeno (prim. tudi stališče tega sodišča v sodbi I U 1220/2013). Vendar pa toženka nima prav, ko popoln tožnikov uspeh enači izključno s situacijo, ko mu nadomestilo sploh ne bi bilo odmerjeno. Takšno stališče namreč ne upošteva možnosti, da se zavezanec ne pritoži zoper odmerno odločbo v celoti, temveč le zoper njen del (npr. ne nasprotuje odmeri dajatve, meni pa, da je bila odmerjena v napačni višini).
davčna izvršba - izvršba na dolžnikove denarne prejemke - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri davka od premoženja na posest stavb. Zoper to odločbo so namreč zavezancu zagotovljena pravna sredstva skladno z določbami ZDavP-2 in nato sodno varstvo v upravnem sporu, ki jih je tožnica tudi uporabila. Navedeno pomeni, da tožnica z ugovori, s katerimi uveljavlja nezakonitost prej navedene odločbe v postopku izvršbe ni mogla uspeti, iz istega razloga teh ugovorov tudi ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in nezakonitosti sklepa o davčni izvršbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenska ovadba - predkazenski postopek
Tožnik je v obravnavani zadevi zaprosil za odobritev BPP v zadevi, ki sploh še ni obravnavana pred sodiščem; torej tožnik sploh še nima zahtevka za sodno varstvo. Zato je napačno stališče, da gre za odločanje o odobritvi BPP v zvezi s kazenskim postopkom, ki bi ga rad vodil.
zahteva za denacionalizacijo - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - dejansko izplačilo odškodnine - pogodba FIP
Upravni organ je pravilno štel, da je bilo treba zahtevo za denacionalizacijo na podlagi določbe drugega odstavka 10. člena ZDen kot neutemeljeno zavrniti, saj že sam obstoj pravice dobiti odškodnino za odvzeto premoženje pomeni izključitev denacionalizacijskega zahtevka v Sloveniji, ne glede na to, ali je bila odškodnina dejansko prejeta ali ne. To pa je skladno tudi s pravnim stališčem Vrhovnega sodišča. Sodbe sodišč sicer niso materialno pravo, vendar je sodišče v skladu z določbo 22. člena Ustave RS dolžno zagotavljati enako sodno varstvo pravic, torej da v enakih primerih odloča enako. To vključuje tudi odločanje v skladu z izoblikovano sodno prakso, ki jo uravnavajo odločitve, pravna stališča in mnenja Vrhovnega sodišča.
razrešitev in imenovanje v naziv - sklep o premestitvi - predhodno vprašanje - umik tožbe
S tem, ko je tožnik umaknil tožbo pred delovnim in socialnim sodiščem zoper odločbo o premestitvi, je nastala situacija, kot da bi te tožbe sploh ne vložil. To po vsebini pomeni (pravnomočno) ugotovitev, da ta odločba ni nezakonita.
Zgolj na to vprašanje – in ne morda na zakonitost razrešitve in imenovanja v naziv samega po sebi – se brez izjeme nanašajo tudi tožbene navedbe. Ker je po povedanem zakonitost tožnikove premestitve vprašanje, ki je samostojna pravna celota in sodi v pristojnost drugega organa, ta pa je pravnomočno odločil, da je bila premestitev zakonita, sodišče ugotavlja, da tudi v obravnavani zadevi nima podlage za drugačno ugotovitev, kot da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - dopustni ugovori
Izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnih naslovov, na katere je vezan davčni urad, ki opravlja izvršbo. V tem upravnem sporu se izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv, zato so neutemeljeni tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na to, da ne ve za katera melioracijska območja in nadomestila za uporabo sicer neobstoječega stavbnega zemljišča gre. Sodišče tudi ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na slabo socialno in premoženjsko stanje tožnika, ker za to nima pravne podlage.
zahteva za denacionalizacijo - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - FIP
Pravica dobiti odškodnino od tuje države po določbi drugega odstavka 10. člena ZDen izključuje upravičenost do denacionalizacije tudi za pravne naslednike iz 12. člena ZDen.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - uporaba občinskega predpisa - občinski prostorski načrt - program opremljanja
Odlok, ki ga je toženka uporabila pri odmeri komunalnega prispevka, je bil sprejet 14. 7. 2009 (sprememba 10. 9. 2013), torej pred uveljavitvijo Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (3. 5. 2014; 125. člen tega odloka). To pomeni, da je bila odmera komunalnega prispevka na podlagi Odloka v nasprotju z enajstim odstavkom 79. člena ZPNačrt.
Tožena stranka je v postopku pojasnila, da je skupne stroške določila na podlagi evidenc iz poslovnih knjig, kar je v skladu z 12. členom Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč. Prav tako je pristojno ministrstvo v okviru svojih pristojnosti nadzora zakonitosti občinskih splošnih aktov ugotovilo, da odlok občine o odmeri komunalnega prispevka ni neskladen z veljavno prostorsko zakonodajo. Z navedenim se strinja tudi sodišče in meni, da očitki o nepravilnostih pri izračunu obračunskih stroškov ne dajejo podlage za zaključek, da je odlok nezakonit.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Eden od pogojev za določitev denarne odškodnine po prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP je tudi ta, da mora biti oseba, ki vloži zahtevo za določitev denarne odškodnine, izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Tožnica pa ne izpolnjuje enega od pogojev za določitev denarne odškodnine po 2. členu ZPŠOIRSP in sicer, da ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Tožnica je bila rojena dne 23. 10. 1995 in zato dne 26. 2. 1992 ni mogla biti izbrisana.
URS člen 2, 33, 158. ZKme-1 člen 17, 17/5, 18, 37a. Uredba o ureditvi trga z vinom člen 33a.
nepovratna sredstva - vračilo prejetih sredstev - podpora za promocijo vin - pridobljene pravice - pravna varnost - pravica do zasebne lastnine - poseg v pravnomočno odločbo
Z izpodbijano odločbo, ki tožniku odvzema pridobljene pravice, upravni organ ni posegel (to je odpravil, razveljavil ali spremenil) v pred tem izdane pravnomočnih odločb, ki tožniku priznavajo pravico do povračila upravičenih stroškov promocij. S tem, ko je pred tem izdane odločbe pustil nespremenjene v veljavi, je organ ravnal v nasprotju z načelom pravne varnosti (2. člen Ustave RS), ki med drugim varuje tudi posege v pridobljene pravice, z naložitvijo obveznosti vračila prejetih sredstev je posegel v ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS), z odločitvijo pa je kršil tudi določbo 158. člena Ustave RS, ki zaradi potrebe po pravni varnosti in stabilnosti pravnomočno urejenih razmerij določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom.
V primeru, kakršen je obravnavani, ko je bila pravica do sredstev za ukrep kmetijske politike priznana s pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, evropski predpisi pa ne določajo podrobnejših postopkovnih pravil glede vračila neupravičeno izplačanih sredstev (načelo procesne avtonomije držav članic EU), bi lahko organ zahteval vračilo sredstev iz razlogov po petem odstavku 17. člena ZKme-1 le v okviru katerega od obstoječih postopkov izrednih pravnih sredstev po ZUP ali po ZKme-1, ki po slovenski zakonodaji omogočajo poseg v pravnomočne odločbe.
V zvezi s tožbenimi navedbami, da je na nepremičnini, v kateri tožeča stranka živi, vpisana hipoteka, sodišče pojasnjuje, da zakon ne predvideva, da bi se pri ugotavljanju vrednosti premoženja lahko upoštevala morebitna stvarna bremena na nepremičnini, in da ta onemogočajo razpolaganje z nepremičnino.
davčni inšpekcijski nadzor - upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo
Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora se bo zaključil z izdajo odločbe, ki predstavlja akt iz 2. člena ZUS-1, zoper katerega je mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu. Zato v zadevi niso izpolnjene predpostavke za odločanje sodišča po 4. členu ZUS-1, saj je tožniku v skladu z zgoraj navedenim zagotovljeno drugo sodno varstvo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - čas odsotnosti iz pisarne - dokazno breme
Okoliščina odsotnosti iz pisarne v času potovanja je že po naravi stvari lahko iz objektivnih razlogov, na katere odvetnik nima nujno vpliva, variabilna in od primera do primera različna. Zato je po naravi stvari dokazno breme na strani odvetnika, da že ob predložitvi izpolnjene napotnice, priloži tudi stroškovnik za opravljena dejanja.
nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo okolja - odmera nadomestila
Vrsta in obseg nedovoljenega posega v prostor kot tudi inšpekcijski zavezanec so pravnomočno ugotovljeni že z inšpekcijsko odločbo. Na to odločbo pa je upravni organ vezan, kar pomeni, da v odločbi o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora teh okoliščin ne ugotavlja sam, niti jih ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper njegovo odločbo. To pomeni, da v postopku za odmero nadomestila, kakor tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom, ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorja oz. inšpekcijskega zavezanca.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina stavbnega zemljišča - podatki uradne evidence
Površino parcele, namenjene gradnji, je tožena stranka povzela iz uradne evidence GURS, na kar tudi napotuje odlok občine. Tožeča stranka v tožbi ugovarja, da je navedena evidenca pomanjkljiva ter da je pravilna površina parcele drugačna od vpisane v register. Za svojo trditev o drugačni velikosti parcele, ki se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka, pa tožeča stranka niti v pritožbi, niti v tožbi ni predložila nobenega dokazila. Zgolj z zatrjevanjem nepravilnosti oz. pomanjkljivosti evidenc GURS pa ni mogoče ovreči pravilnosti podatkov, ki izhajajo iz navedene uradne evidence.