nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo okolja - odmera nadomestila
Vrsta in obseg nedovoljenega posega v prostor kot tudi inšpekcijski zavezanec so pravnomočno ugotovljeni že z inšpekcijsko odločbo. Na to odločbo pa je upravni organ vezan, kar pomeni, da v odločbi o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora teh okoliščin ne ugotavlja sam, niti jih ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper njegovo odločbo. To pomeni, da v postopku za odmero nadomestila, kakor tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom, ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorja oz. inšpekcijskega zavezanca.
davčni inšpekcijski nadzor - upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo
Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora se bo zaključil z izdajo odločbe, ki predstavlja akt iz 2. člena ZUS-1, zoper katerega je mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu. Zato v zadevi niso izpolnjene predpostavke za odločanje sodišča po 4. členu ZUS-1, saj je tožniku v skladu z zgoraj navedenim zagotovljeno drugo sodno varstvo.
V zvezi s tožbenimi navedbami, da je na nepremičnini, v kateri tožeča stranka živi, vpisana hipoteka, sodišče pojasnjuje, da zakon ne predvideva, da bi se pri ugotavljanju vrednosti premoženja lahko upoštevala morebitna stvarna bremena na nepremičnini, in da ta onemogočajo razpolaganje z nepremičnino.
RTV prispevek - davčna izvršba - zastaranje terjatve
Obveznost plačila RTV prispevka je predpisana z zakonom in pri tem ne gre za obligacijsko, temveč za javno pravno dajatev. Zato glede plačila RTV prispevka in njegove prisilne izterjave veljajo določbe ZRTVS-1 in ZDavP-2, ne pa OZ in enoletni zastaralni rok, na katerega se v tožbi neutemeljeno sklicuje tožeča stranka.
nelegalna gradnja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - zavezanec za plačilo nadomestila
Neupošteven je ugovor, da je investitor nelegalno zgrajenega objekta že pokojen. Tožnika sta namreč s pridobitvijo lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu pridobila vse pravice in obveznosti v zvezi z objektom. Kot lastnika ju tudi zadenejo sankcije zaradi nezakonitega posega v prostor.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - odhod iz Republike Slovenije
Po presoji sodišča je upravni organ pravilno ugotovil, da tožničin odhod iz Slovenije konec junija 1991 ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj je tožnica zapustila Slovenijo pred 26. 2. 1992.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Ker tožnica vloge ni dopolnila v postavljenem roku niti ni prosila za podaljšanje roka, tožena stranka ni mogla ravnati drugače, kot da je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Eden od pogojev za določitev denarne odškodnine po prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP je tudi ta, da mora biti oseba, ki vloži zahtevo za določitev denarne odškodnine, izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Tožnica pa ne izpolnjuje enega od pogojev za določitev denarne odškodnine po 2. členu ZPŠOIRSP in sicer, da ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Tožnica je bila rojena dne 23. 10. 1995 in zato dne 26. 2. 1992 ni mogla biti izbrisana.
Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. november 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina člen 23, 24, 70, 70/5, 75. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2012 člen 10, 14. Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode člen 103z. Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi Uredb(ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe(ES) št. 1782/2003 člen 24/2, 31. ZUP člen 9, 146, 146/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - vračilo sredstev - načelo zaslišanja stranke - kršitev pravil upravnega postopka
Prvostopni organ je po opravljenih poizvedbah v svojih evidencah o ugotovljenih kršitvah navzkrižne skladnosti in ugotovitvi, da tožnik v roku ni oddal zbirne vloge, temveč z vložitvijo zamudil 16 dni, po uradni dolžnosti izdal izpodbijano odločbo, s katero je tožniku naložil vračilo dela že prejetih sredstev, ne da bi pred tem tožnika z navedeno ugotovitvijo in posledicami te ugotovitve seznanil in mu dal možnost, da se o tem izjavi. S tem je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.
davek od premoženja - davek na posest stavb - davčna oprostitev - opravljanje dejavnosti
Določilo 2. točke prvega odstavka 19. člena ZDO o oprostitvi davka je mogoče uporabiti le v primeru, če lastnik oziroma uživalec poslovni prostor uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. V tem primeru pa tožnik kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi in ga nesporno sam ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Za dejavnost ga torej uporablja najemnik, sicer v solasti tožnika, kar pa na odmero davka tožniku ne vpliva.
odmera davka - upravni spor - odložitev izvršitve odmerne odločbe - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes
Ob upoštevanju določb ZDavP-2 in ZUS-1 tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena. Zato zakon ureja pogoje za izdajo začasne odredbe, katere prvenstveni namen je preprečitev škode, ki bi bila, ob morebitnem uspehu s tožbo, težko popravljiva in s tem zagotovitev učinkovitega sodnega varstva. Glede na določbo drugega odstavka 32. člena ZUS-1 je tožnik dolžan v zahtevi za izdajo začasne odredbe težko popravljivo škodo navesti konkretno in jo vsaj verjetno izkazati. Z izdajo začasne odredbe po navedeni določbi ZUS-1 se namreč preprečuje le škoda, ki bi nastala tožniku na tej podlagi in ki je, glede na okoliščine konkretnega primera ali po naravi zadeve, po izvršitvi izpodbijane odločbe ne bi bilo mogoče odpraviti, ali pa bi bila vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo odločbe, otežkočena. Konkretne škode, ki bi ustrezala navedenim merilom, tožnik ne navaja. Ta tudi ne izhaja iz narave stvari. V primeru odprave izpodbijanega akta namreč ni dvoma o obstoju pravne podlage za vračilo previsoko ali neupravičeno odmerjenega davka po določbah ZDavP-2. Sodišče dodaja, da je v primeru davčnih obveznosti tehtanje javnega interesa in interesov davčnih zavezancev opravil že zakonodajalec s tem, ko je v določbah ZDavP-2 predpisal, da pritožba zoper odločbo o odmeri davka ne zadrži njegove izvršitve. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih, da se zagotovi učinkovita in čimprejšnja izterjava davka, sodišče izvršitev aktov v davčnih zadevah odloži le izjemoma - če tožeča stranka izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti.
ZDoh-2 člen 18, 35, 36, 37, 41, 41/1, 41/4, 44, 44/1, 44/1-4, 127, 127/10. ZDavP-2 člen 285, 285/1, 289.
akontacija dohodnine - potni stroški - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - davčna osnova - prokurist
Ob zaključku, da obravnavana izplačila pomenijo dohodke iz drugega pogodbenega (in ne iz delovnega) razmerja, je davčni organ kot osnovo za obdavčitev utemeljeno upošteval vsako posamezno izplačilo (ne glede na to, ali po vsebini zajema povračilo stroškov), zmanjšano za 10 % normiranih stroškov. Dejanske stroške lahko uveljavlja šele posamezni davčni zavezanec pri letnem obračunu dohodnine in ne že tožnica kot izplačevalka.
Enkratno izplačilo sredstev, ki jih je tožnica sama več let vplačevala v Kapitalski vzajemni pokojninski sklad, pomeni dohodek, ki se obdavči v skladu s 105. členom ZDoh-2 kot drug dohodek.
DDV - solidarna odgovornost za plačilo DDV - objektivne okoliščine - transakcije, ki so namenjene izogibanju plačila DDV
Inštitut solidarne odgovornosti je bil prvič sprejet v naš pravni red na podlagi 205. člena Direktive 2006/112 z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, ki je začel veljati 1. januarja 2010. Po 76b. členu ZDDV-1, ki se uporablja v obravnavanem primeru, je vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Če davčni organ ugotovi, da je dobava blaga ali storitev sestavni del transakcij, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, davčnega zavezanca, ki sodeluje v teh transakcijah, obvesti o obstoju teh okoliščin in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV, če bo še naprej udeležen v takih transakcijah. Od dneva prejema obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Ne glede na določbe zakona, ki ureja varovanje podatkov, ki so davčna tajnost, davčni organ davčnemu zavezancu, kateremu je opravljena dobava, na njegovo zahtevo posreduje informacijo o tem ali je njegov dobavitelj predložil obračun DDV.
Tožnikova terjatev do davčnega organa je nastala že pred začetkom postopka prisilne poravnave zoper tožnika. Tožnikov presežek DDV je bil namreč na dan začetka postopka prisilne poravnave ugotovljiv in je obstojal, vendar še ni zapadel v plačilo. Zato je pravilen zaključek davčnega organa, da na opravljen pobot ne vpliva dejstvo, da je tožnik predložil obračun, v katerem je zahteval presežek DDV, šele potem, ko je bil pri njem že začet postopek prisilne poravnave.
V konkretnem primeru ni spora o tem, da je tožnica solastnica nepremičnin - parcel. Sporen tudi ni njen solastniški delež in njegova vrednost (21.012,79 EUR). Nadalje ni spora o tem, da je tožnica lastnica 50% poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. in s tem, glede na višino osnovnega kapitala družbe, premoženja v vrednosti 6.055,00 EUR. Če vrednost premoženja doseže ali preseže 13.780,00 EUR, se v skladu z določbami ZBPP in ZSVarPre, BPP ne odobri. Da bi šlo pri poslovnem deležu za skupno lastnino zakoncev, iz zbranih podatkov ni razvidno. Tožnica tudi ne more uspeti s sklicevanjem na 14. člen ZBPP in zatrjevanjem, da kot solastnica že omenjenih parcel ne more z njimi razpolagati. Po določbi tretjega odstavka 66. člena SPZ lahko namreč solastnik razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov.
Del stavbe oziroma poslovni prostori, ki se omenjajo v izpodbijani odločbi, pa so premoženje, ki je v lasti omenjene družbe in ne (neposredno) v lasti tožnice, zato njihova vrednost za odločanje v konkretnem primeru ni relevantna.
ZASP člen 146, 146/2, 149, 162, 162/2, 162/4, 162a.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - kolektivna organizacija - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - posredovanje podatkov - poslovna skrivnost - dejavnost kolektivnih organizacij - administrativno-tehnični posli
Glede na izrecne določbe 162. člena ZASP tožnik ne more biti uspešen s tožbenimi navedbami, da naj kot zasebnopravni subjekt, ki dejavnosti kolektivne organizacije tudi ne izvaja po javnem pooblastilu, ne bi bil dolžan posredovati pogodb, s katerimi je opravljanje nekaterih svojih poslov prenesel na tretje osebe. Tudi v kolikor je tožnik opravljanje administrativno-tehničnih poslov v zvezi s kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic s pogodbo prenesel na drugo gospodarsko družbo (kar je skladno z zakonom – drugi odstavek 146. člena ZASP), to ne more predstavljati okoliščine, zaradi katere urad v okviru nadzora nad dejavnostjo tožnika kot kolektivne organizacije ne bi mogel zahtevati posredovanja vseh potrebnih poslovnih dokumentov, ki se nanašajo na opravljanje administrativno - tehničnih poslov v zvezi s kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic. Če gre za poslovne dokumente, ki jih urad potrebuje zaradi nadzora in glede na obseg nadzora (kar mora v obrazloženi pisni zahtevi kolektivni organizaciji navesti, tako da preizkus lahko to potrdi), se tožnik obveznosti njihove predložitve ne more izogniti niti ob sklicevanju na okoliščino, da gre za poslovne skrivnosti.
Urad je pravilno zaključil, da v pogodbi zakrit znesek plačila za tam navedene storitve predstavlja podatek, ki ga pri nadzoru nad tožnikovim poslovanjem potrebuje, in nerazkritje katerega predstavlja kršitev določb 162. člena ZASP o dolžnostih kolektivne organizacije, da uradu posreduje zahtevano poslovno dokumentacijo.
Tožnik je skladno z drugim odstavkom 64. člena ZZRZI na spletnem naslovu Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS za elektronsko izmenjavo podatkov oddal napoved za nadomestno izpolnitev kvote, za obdobje od januarja do decembra 2015, ki jo je uveljavljal na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem. Sklad je na podlagi navedb v elektronski napovedi nadomestne izpolnitve kvote ugotovil, da napoved ni skladna z vsemi določili iz 64. člena ZZRZI, zato je tožnika pozval k dopolnitvi. Po preteku postavljenega roka je ugotovil, da vloga v predpisanem roku ni bila ustrezno dopolnjena ter da iz pogodbe o poslovnem sodelovanju niso razvidni vsi obvezni elementi pogodbe in da napoved ni v skladu z šestim odstavkom 64. člena ZZRZI. Zato je tožnikovo napoved zavrnil.
mednarodna zaščita - redni postopek - zavrnitev prošnje - splošna verodostojnost prosilca - nekonsistentnost navedb - politično prepričanje
Tožnik s svojimi izjavami ni izkazal splošne verodostojnosti, zaradi česar posledično ne izpolnjuje pogojev za priznanje nobene od oblik mednarodne zaščite. Sodišče je tožniku na zaslišanju predočilo nekatera bistvena razhajanja med njegovimi izjavami, vendar jih ni znal ustrezno pojasniti. Namesto da bi razlike ustrezno pojasnil, je svoje izjave tudi na sami obravnavi še dodatno spreminjal. Na smiselno ista vsebinska vprašanja svoje pooblaščenke je odgovarjal bistveno drugače kot na vprašanja sodišča. Tožnikovih izjav zato ni mogoče šteti za prepričljive, ne glede na to, da gre sicer res za že nekoliko časovno odmaknjene dogodke.
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na to, da so bile njegove pretekle izjave napačno razumljene zaradi napačnega prevajanja, saj je prevajanje v predhodnem postopku (upravnem in sodnem) potekalo v tožnikovem materinem jeziku, to je v wolof jeziku. Tožnik je imel možnost podati svoje izjave dovolj jasno, natančno in konsistentno.
podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Sodišče je zadržalo izvršitev izpodbijane odločbe, saj je tožnik s priloženimi dokazi izkazal, da ima res redno zaposlitev in če bi jo izgubil, bi to nedvomno zanj pomenilo nepopravljivo škodo, saj bi bil ob dohodek, hkrati pa bi izgubil možnost, da s tem pomaga svojima otrokoma. Njegova zapustitev države bi pomenila tudi prekinitev stikov z otroki, s čimer bi bil tudi on sam oškodovan. Sodišče tudi meni, da z odložitvijo izvršitve odločbe javna korist ne more biti prizadeta.