inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja
Za izdajo odločbe iz drugega odstavka 153. člena ZGO-1 je pravno pomembno izključno to, da je del objekta še vedno zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom - retroaktivna veljavnost predpisa - zahteva stranke
Glede na namen določitve novih zavezancev po ZDIJZ, razviden iz obrazložitve predloga ZDIJZ-C, za razlago 1.a člena tega zakona torej ni bistveno, ali osebe javnega prava dejansko izvajajo prevladujoč vpliv, temveč, kot pravilno navaja toženka, da bi ga glede na večinski delež lahko izvajale.
Če družba posreduje kakšno informacijo, ki je nastala pred uveljavitvijo ZDIJZ-C, pa predstavlja dejansko okoliščino in ne pravno varovanega položaja, glede katerega bi organ s sprejemom ZDIJZ-C izgubil kakšno pravico ali pravno korist.
Priloga 3 poleg podatkov, ki so razvidni že iz Priloge 1 in Priloge 2 vsebuje še nekatere druge podatke, na katere se zahteva prizadete stranke ni nanašala, na primer na podatke o nazivu in datumu sklenitve pogodbe s posameznim dobaviteljem, datumu sporazuma in vrednosti posamezne pogodbe. V tem delu je toženka odločala preko meje postavljenega zahteve, s čimer je kršila prvi odstavek 253. člena ZUP, kar je vplivalo na odločitev.
javni uslužbenec - neizbira na delovno mesto - odškodnina
Tožnik niti v pritožbi, niti v tožbi ne navaja razloga iz 1. točke prvega odstavka 65. člena ZJU, in tudi sicer ne navaja, da bi bila izbrana kandidatka, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev, zato ni utemeljen njegov zahtevek za prisoditev „ustrezne denarne satisfakcije“, kar zahteva v tožbi in dopolnitvi.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - Triglavski narodni park - gradnja vodnega zbiralnika
Iz izpodbijane odločbe ter zahtevi priložene projektne dokumentacije izhaja, da želi tožnica zgraditi zbiralnik za vodo, ki ne bo namenjen zgolj napajanju živine, pač pa tudi zalogi vode za požarno gašenje in akumulaciji vode za zasneževanje, zato je pravilna ugotovitev toženke, da je nameravani poseg neskladen z določili ZTNP-1.
EZ-1 člen 374. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 9.
dodelitev podpore električni energije - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva proizvodne naprave - čas prejemanja podpore
Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje na obdobje dodelitve podpore prejšnjemu lastniku elektrarne. Odločba, ki je bila izdana prejšnjemu lastniku elektrarne, je bila namreč v skladu s tretjim odstavkom 374. člena EZ-1 razveljavljena, z izpodbijano odločbo, pa je odločeno o zahtevi tožeče stranke kot o novi vlogi novega lastnika za dodelitev podpore. Zato se pri odločanju ponovno preverja, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določata EZ-1 in Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Ponovno se tako odloča tudi o trajanju podpore.
Natečajna komisija je pri ocenjevanju primernosti kandidata samostojna in vezana na uporabo Standardov strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi, katerih uporaba sicer stremi k poenotenju postopkov, ne zagotavlja pa povsem enakega, objektiviziranega odločanja.
ZOro-1 člen 14, 14/2, 14/2-3, 16, 16/2, 16/2-1, 58, 58/2.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje
Glede na to, da je prvostopenjski organ upošteval dejstvo, da je bil tožnik pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, pri čemer je glede na opis dejanja tudi ugotovil, da je tožnik zaradi tega neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem, je to zadosten razlog za to, da je podana okoliščina iz 1. alineje drugega odstavka 16. člena ZOro-1, ki kaže na nezanesljivost in s tem v zvezi okoliščine, ki so navedene v tožbi in so tožniku v prid, ne morejo odtehtati tega, da je šlo za storitev kaznivih dejanj, kjer je bilo nasproti drugim osebam uporabljeno nevarno orodje.
ZKZ člen 63, 63/1, 66. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč člen 13.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - vrednost v komasacijski sklad vloženih zemljišč - elaborat vrednotenja zemljišč
Zoper elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju pripombe niso bile podane, zato tožnik z ugovorom nepravilnega vrednotenja zemljišč v tej fazi komasacijskega postopka ne more biti uspešen. ZKZ namreč omejuje podajanje pripomb k elaboratom, ki se v komasacijskem postopku razgrnejo, na čas razgrnitve elaboratov in še osem dni po tem; pripombe se nato obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.
ZLS člen 30, 30/1, 30/2, 33, 33/6. Statut Občine Kostanjevica na Krki člen 24. Poslovnik Občinskega sveta Občine Kostanjevica na Krki člen 60.
sklep občinskega sveta - imenovanje članov delovne komisije - tožba župana zoper nezakoniti sklep občinskega sveta - sestava delovne komisije - upravičeni predlagatelj sklepa - komisija za mandatna vprašanja
Tožba je vložena na podlagi šestega odstavka 33. člena ZLS, ki župana pooblašča, da začne postopek pri tem sodišču, če občinski svet tudi po tem, ko je župan zadržal izvajanje njegove odločitve, sprejme enako odločitev. Navedena določba je v razmerju do določb ZUS-1 o dopustnosti tožbe specialna in samostojno ureja dopustnost sprožitve upravnega spora.
Tožbeni očitek, da bi se ob upoštevanju demokratičnih standardov odločanja v postopku imenovanja občinski svetnik, o katerem se glasuje, moral vzdržati oziroma izločiti iz glasovanja, ni utemeljen. Da bi zatrjevani osebni interes posameznih članov občinskega sveta, ki bi po mnenju tožnika narekovali njihovo izločitev, vplival ali mogel vplivati na sprejeto odločitev o imenovanju članov komisije, tožnik niti ne zatrjuje; navedenega, ob nespornem rezultatu glasovanja, pa tudi sodišče ne ugotavlja.
Po določbi drugega odstavka 30. člena ZLS imenuje občinski svet člane komisij in odborov izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Navedena določba omejuje število članov komisij in odborov iz vrst občanov, ki niso člani občinskega sveta, ne določa pa njihovega najmanjšega števila in torej ne izključuje imenovanja članov komisije izključno izmed članov občinskega sveta. Drugače od tega po določbah 24. člena občinskega statuta in 60. člena poslovnika občinskega sveta člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, zato je očitek o neskladnosti izpodbijanega sklepa z navedeni določbami utemeljen.
Utemeljen je ugovor nepravilnosti postopka imenovanja. V zadevi ni spora o tem, da je toženka imenovala člane komisije na predlog, ki ga ni pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot pooblaščeni predlagatelj v postopku imenovanja. Izpodbijani sklep, sprejet na podlagi predloga neupravičenega predlagatelja, je nezakonit, kar je ob ugotovljeni nepravilni sestavi komisije dodaten razlog za njegovo odpravo.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - za odločanje relevanten predpis - obnova postopka - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Bistvena razlika med obema kategorijama upravičencev, to je med upravičenci, ki so imeli na dan 23. 11. 1990 v RS prijavljeno stalno prebivališče in tujci, ki so na dan 25. 6. 1991 v RS zgolj prebivali, je v tem, da za prve zakon zahteva, da od tam navedenega datuma v RS zgolj dejansko živijo, za druge pa da dejansko neprekinjeno živijo, in da se ob izpolnjevanju pogojev prvi skupini upravičencev stalno prebivališče prizna za nazaj, drugi pa le za naprej. Iz navedenih razlik med obema kategorijama upravičencev in glede na to, da se drugi in tretji odstavek 1.č člena ZUSDDD izrecno nanašata zgolj na razlago dejanskega življenja (in ne neprekinjenega dejanskega življenja), se torej nadaljnje določbe 1.č člena ZUSDDD-UPB1 nanašajo le na upravičence, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 v RS prijavljeno stalno prebivališče.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnikov odhod iz Slovenije avgusta 1991 ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj je tožnik zapustil Republiko Slovenijo pred izbrisom iz navedenega registra. Tožnik tudi ni izkazal nobene druge okoliščine iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD. Tožnik niti ni izkazal poskusov vračanja v Slovenijo. Na podlagi teh ugotovitev je pravilen zaključek upravnega organa, da tožnik ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji od 23. 12. 1990 dalje in da posledično ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
uradnik - sklenitev delovnega razmerja - javni natečaj - kriteriji za izbiro strokovno najbolj usposobljenega kandidata
Iz upravnih spisov izhaja, da je izbrani kandidat dosegel na pisnem delu največje število točk. Zato je bil utemeljeno opravljen z njim tudi ustni razgovor. Ker je tudi na razgovoru dosegel največ točk, je bil skladno z 62. členom ZJU kot strokovno najbolj usposobljen za razpisano delovno mesto tudi utemeljeno izbran.
tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - prepoved vstopa v državo
Upravni organ je pravilno ugotovil, da tožnik nezakonito prebiva v RS, saj je nedovoljeno vstopil v državo, zaradi česar so podani pogoji za njegovo odstranitev.
ZBPP člen 26, 27, 30, 30/6, 40. ZOdvT člen 17, 17/1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava
Ker je bila brezplačna pravna pomoč v predmetni zadevi dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku pred sodiščem I. in II. stopnje, ni mogoče sprejeti stališča, da bi morala biti brezplačna pravna pomoč posebej zaprošena za sklenitev poravnave, da bi tožnik lahko za to poravnavo dobil nagrado.
nenapovedani dohodki - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - poseg v človekove pravice in svoboščine - upravni spor - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
V konkretnem primeru ne gre za primer iz 4. člena ZUS-1. Tožnik v tožbi sicer zatrjuje, da mu je bilo v postopku odmere davka po 68.a členu ZDavP-2 poseženo v človekove pravice in svoboščine iz Ustave in EKČP, ker gre v zadevi za kazensko stvar. Sodišču pojasnjuje, zakaj in v katerem obsegu nima zagotovljenega ustreznega sodnega varstva. Pri tem pa pove, da je bila ob zaključku davčnega postopka izdana odmerna odločba, ne pa tudi še odločba o pritožbi. Odmerna odločba je upravni akt iz 2. člena ZUS-1, ne pa drug posamični akt oziroma dejanje v smislu 4. člena ZUS-1. V konkretnem primeru gre tako lahko le za upravni spor iz 2. člena ZUS-1. Tožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitev človekovih pravic in neustavnost zakonske ureditve, so ugovori, ki se presojajo tudi pri odločanju o zakonitosti upravnega akta. Vendar ob vložitvi tožbe o pritožbi zoper odmerno odločbo še ni bilo odločeno. To pomeni, da odmerna odločba še ni dokončna in da zato tudi za tožbo zoper upravni akt iz 2. člena ZUS-1 še ni pogojev.
Ker v konkretnem primeru upravni spor ni dopusten, tudi ni podlage za izdajo začasne odredbe iz 32. člena ZUS-1. Vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe je namreč predvideno samo ob dopustnosti tožbe v upravnem sporu.
Vrednost zemljišč se določa glede na vrednostne razrede, v katere je uvrščeno posamezno zemljišče. To pomeni, da se vrednost določa glede na vrednostne razrede, ki so bili določeni za potrebe izvedbe komasacije, ne pa na podlagi dejanskega vrednosti konkretnega zemljišča. Zaradi navedenega je neupošteven tožnikov tožbeni ugovor, da je kvaliteta njegovih parcel zaradi načina obdelave bistveno boljša od drugih, tudi sosednjih parcel.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - predlog za zavarovanje dokazov v davčnem postopku - tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Tožba zaradi molka, ki se nanaša na predlog za zavarovanje dokazov v davčnem inšpekcijskem postopku, ki se vodi zoper tožnika in v katerem še ni dokončno odločeno, ni dopustna, saj akt, katerega izdaja in vročitev se s tožbo uveljavlja, ne izpolnjuje znakov upravnega akta, kot jih določa ZUS-1. Gre zgolj za vmesni akt v postopku odločanja o tožnikovi vlogi za zavarovanje dokazov, kot enem izmed možnih dokazov, ki jih opredeljujejo člen 204 in naslednji ZUP. Uveljavljanje ugovorov glede upravičenosti odreditve zavarovanja dokazov je tako pridržano odločitvi o glavni stvari. Sklep, katerega izdaja se uveljavlja s tožbo zaradi molka, ni sklep v smislu 2. člena ZUS-1, niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Gre zgolj za procesni sklep, izdan v okviru sprejema odločitve o izdaji dokončnega upravnega akta v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora tožnika.
Statut Univerze v Ljubljani člen 153. ZUP člen 254.
univerza - izjemni vpis v višji letnik - ponovni vpis v letnik - daljša bolezen - kršitev pravil postopka
Stališče prvostopenjskega organa, da bi moralo zdravniško potrdilo vsebovati anamnezo, potek zdravljenja in hospitalizacijo, je nepravilno in (celo) v nasprotju s 50. členom Zakona o zdravniški službi, po katerem mora zdravnik varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju bolnika in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja.
Drugostopenjski organ je kršil določbo drugega odstavka 254. člena ZUP, ker ni presodil vseh pritožbenih navedb. Drugostopenjski organ je namreč presojal samo pritožbeni ugovor, ki se je nanašal na upravičeni razlog tožnikove neoprave obveznosti, med tem ko ni presodil tožnikove navedbe, ki se je nanašala na sam vpis (da gre za ponovni vpis v isti letnik in ne za izjemni vpis v višji letnik študijskega programa).
ZDO člen 156, 157, 157/1, 161. SPZ člen 256, 256/1.
davek od premoženja - davčni zavezanec - lastnik stavbe - stavbna pravica - izjeme od plačila davka - uporaba poslovnih prostor za opravljanje dejavnosti
Organ napačno razlaga institut stavbne pravice. Imetnik stavbne pravice je lastnik zgradbe, ki stoji na zemljišču, na katerem ima stavbno pravico, to zemljišče pa je v lasti nekoga drugega. Ustanovitev stavbne pravice res ne pomeni prenosa lastninske pravice na zemljišču, vendar pa je odločitev v predmetni zadevi odvisna od okoliščine, kdo je lastnik stavbe oziroma poslovnih prostorov (156. člen ZDO).
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Odsotnost tožnika iz Republike Slovenije od julija 1991 dalje v smislu 1č. člena ZUSDDD ni upravičena. Tožnik namreč ni izkazal nobenih konkretnih okoliščin, ki bi se nanašale na poskuse vrnitve, ravno obratno, navedel je, da se v RS ni nikoli vrnil, niti ni zaprosil za vizum za vstop v RS, pri čemer ni relevanten razlog, zakaj zanj ni zaprosil.