povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost - odgovornost organizatorja prireditve – skrb za varnost udeležencev prireditve odgovornost za škodo od nevarne stvari - ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca – poškodba ob varnostni ograji – skok čez varnostno ograjo - odškodnina
Stabilna ograja, ki jo je tožnik samovoljno preskočil, ni nevarna stvar.
Naloga varnostnikov ni varovanje udeleženca prireditve pred njim samim, zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na očitek organizatorju, da bi mu varnostnika morala preprečiti preskok ograje.
Ob ugotovitvi, da se je tožnik namenoma poškodoval, ni podana zatrjevana zmotna uporaba določbe 920. člena ZOR, ki določa, da zavarovalnica ni zavezana, če je sklenitelj zavarovanja, zavarovanec ali upravičenec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro.
ZZZDR člen 51, 52. ZOR člen 214, 220, 226, 226/3, 371. OZ člen 199, 204, 204/3, 346. SPZ člen 48, 48/3.
premoženjska razmerja med zakoncema – upravljanje s stvarjo v skupni lastnini – vlaganje v nepremičnino iz posebnih sredstev po razpadu zakonske zveze – soglasje drugega zakonca – poslovodstvo brez naročila – opravljanje tujih poslov kljub prepovedi – nezavedna gestija – neupravičena pridobitev - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene pridobitve
Povračilni zahtevek zakonca, ki po razpadu zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti vlaga posebno premoženje v skupno premoženje, ni avtomatičen, temveč morajo biti za to izpolnjeni pogoji. Zakonci morajo namreč tudi po razvezi zakonske zveze s skupno lastnino upravljati in razpolagati skupno (oziroma razpadu življenjske skupnosti), vse dokler obstaja skupno premoženje, torej do delitve. Vendar je od navedenega pravila, podobno kot pri upravljanju s stvarmi v solastnini, ko solastniki ne dosežejo zahtevanega soglasja oziroma nimajo ustreznega sklepa nepravdnega sodišča, mogoče odstopiti na podlagi instituta poslovodstva brez naročila.
Zastaranje povračilnega zahtevka prikrajšanega začne načeloma teči po koncu vlaganj (npr. po koncu gradnje), za razmerja, ki se bodo presojala po določbah SPZ, pa je začetek zastaralnega roka vezan na izgubo posesti nepremičnine. Vendar je v obravnavani zadevi pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je lahko pričel zastaralni rok tožnikove terjatve teči šele s pravnomočno določitvijo deležev na skupnem premoženju – šele takrat je torej postala tožnikova terjatev določljiva. Drugačno stališče bi pripeljalo do nevzdržne situacije, ko bi tožnikov zahtevek zastaral, še preden bi postal določljiv.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – materialna škoda - „intimna“ povezava s spornim zemljiščem (pokopališčem)
Glede zatrjevane nematerialne škode (intimni odnos do zemljišča) se je sodišče prve stopnje opredelilo in kot razloge za zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe pravilno navedlo, da je bilo pokopališče predvideno, vendar nedokončano, da zanj ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, ter da je bila namembnost prostora kasneje spremenjena.
ZDavP-2 člen 231, 234, 234/1, 234/2, 234/3, 234/4, 234/5. Direktiva Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri poravnavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin. Direktiva Sveta 2008/55/ES z dne 26. maja 2008 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev za določene prelevnmane, carine, davke in druge ukrepe. Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2012 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi.
dovoljena revizija po vrednosti - davčna izvršba na denarna sredstva - vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev - izterjava davščine na zaprosilo organa države prosilke - vročitev v uradnem jeziku države članice, kjer je sedež zaprošenega organa Zadeva SEU C - 233/08 - izterjava v okviru vzajemne pomoči - procesne predpostavke za izvršljivost odločbe
Sodišče države članice, v kateri ima sedež zaprošeni organ, lahko, kadar odloča o pravnem sredstvu, s katerim se izpodbija veljavnost ali pravilnost izvršilnih ukrepov, kot je vročitev izvršilnega naslova, preveri, ali so bili ti ukrepi pravilno izvedeni po zakonih in drugih predpisih navedene države članice. Prvi korak izvršitve izterjave v okviru vzajemne pomoči je prav to, da zaprošeni organ naslovniku vroči vse akte in odločbe v zvezi s terjatvijo ali njeno izterjavo, ki jih izda država članica, v kateri ima sedež organ prosilec, v uradnem jeziku te države članice. Naslovniku izvršilnega naslova mora biti omogočeno, da se zanesljivo seznani vsaj s predmetom in podlago zahtevka.
S tem, ko revidentu izvršilni naslov za izterjavo ni bil vročen na zahtevani način, ni bila podana procesna predpostavka za izvršljivost odločbe organa države prosilke glede na določbo 282. člena ZUP, ki se po določbi tretjega odstavka 2. člena ZDavP-2 uporablja za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena s tem zakonom. Izvršljivost odločbe, ki je vezana na pravilno vročitev odločbe stranki, je procesna predpostavka za nadaljevanje izvršbe, ki mora biti ugotovljena na način, ki je zakonsko predpisan. Ugotavljanje izvršljivosti odločbe kot procesne predpostavke pa ne pomeni poseganja v vsebino izvršilnega naslova.
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11. KZ-1 člen 186.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost - pravice obrambe – pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora – milejši ukrep - kršitev kazenskega zakona – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Ko sodišče odloča o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti, je dolžno vselej pretehtati tudi: a) ali je tak poseg nujen, ker varnosti ljudi ni mogoče zagotoviti z blažjimi sredstvi ter b) ali je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 2, 2/1-9, 4. SZ-1 člen 29, 29/2. SPZ člen 67, 67/5. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 14, 14-7.
gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti dela stavbe - dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – soglasje etažnih lastnikov
Etažni lastnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne rabi soglasja drugih etažnih lastnikov za dokončanje na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja do tretje podaljšane gradbene faze zgrajenega etažnega dela, ki je že v prvotnem gradbenem dovoljenju določen kot poslovni prostor – lokal za javne potrebe in za določitev (spremembo) namembnosti le-tega ter za izvedbo del, ki ne posegajo v skupne prostore ali naprave večstanovanjske stavbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – pripor – odreditev pripora – begosumnost – pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi
Glede na to, da se obtoženi ni odzval na vabilo sodišča, čeprav ga je prejel, da je sodišču nedosegljiv, saj mu ni moč vročiti vabil in izvršiti odredb za privedbo, in da je zoper obtoženca s strani drugega sodišča izdana tiralica, je utemeljen sklep, da je pri obtožencu podan priporni razlog begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.
ZDavP-2 člen 2, 12, 12/2, 54, 57, 57/4, 57/6, 59, 59/4, 67, 70. ZDoh-2 člen 82, 82/1-6, 132, 132/1, 134, 134/3. ZUS-1 člen 71, 83, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – zavrnitev revizije – davek od dohodka iz kapitala – dohodnina od obresti na obveznice – skrbnik za poseben primer kot zavezanec za davek - plačnik davka – davčni obračun – popravek davčnega obračuna - obračun davčnega odtegljaja – popravek obračuna davčnega odtegljaja – vračilo davka – neupravičena obogatitev – upravna zadeva
Šesti odstavek 57. člena ZDavP-2, ki napotuje na smiselno uporabo 54. člena ZDavP-2, ki ureja možnost davčnega zavezanca, da predloži popravljen davčni obračun, če je davčno obveznost izkazal previsoko, je treba razlagati tako, da tudi v primerih, ko se davek plačuje na podlagi obračuna davčnega odtegljaja, obstaja možnost predložitve popravka obračuna, vendar pa ima to možnost le plačnik davka, če naknadno ugotovi, da je v predloženem obračunu davčnih odtegljajev davčno obveznost izračunal, odtegnil in plačal previsoko, glede na obveznost, ki bi jo bil dolžan plačati na podlagi zakona o obdavčenju, ne pa tudi davčni zavezanec.
Postopek za vračilo davka je samostojna upravna zadeva, o kateri odločajo davčni organi na matičnem področju, ki postopajo po zakonu, ki ureja davčni postopek oziroma splošni upravni postopek in torej ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katerega velja sodna pristojnost sodišča splošne pristojnosti
brezplačna pravna pomoč – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vsebina obravnavane zadeve - izjemna brezplačna pravna pomoč – zelo hude posledice
Ena izmed predpostavk za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je, da se vprašanje, ki ga revident postavlja kot pomembno, nanaša na vsebino obravnavane zadeve.
Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Da pa bi ga lahko Vrhovno sodišče presojalo, mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da se v skladu z drugim odstavkom 14. člena člen Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-88 in drugim odstavkom 12. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb PG-NE/00-1 končna stopnja invalidnosti določi tudi za posledice, ki nastopijo po treh letih po nezgodi.
dovoljenost revizije – posredovanje podatkov in listin iz matične evidence – pomembno pravno vprašanje – revizijski razlog - razlog za dovoljenost revizije
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta.
Na načelni in splošni ravni postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti
Delegacija pristojnosti je mogoča, dokler je postopek še v teku. Obravnavana zadeva je bila že končana, zato tožnica nima več pravnega interesa za delegacijo pristojnosti v postopku na prvi stopnji.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006109
ZP-1 člen 57, 57/2, 136, 156, 156-1. ZVCP-1 člen 32, 32/7-b.
plačilni nalog – kraj storitve prekrška – kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – opis prekrška
V opisu prekrška, v katerem je med drugim navedeno, da je storilec vozil v Ljubljani na lokaciji od Brdnikove do Večne poti, kjer je hitrost omejena na 40 km/h, je kraj storitve prekrška zadostno določen.
izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode
Glede na omejen preizkus sodbe je revizijsko sodišče v konkretnem primeru vezano na z revizijo neizpodbijano presojo o odsotnosti vzročne zveze med protipravnim ravnanjem tožene stranke in tožnikovo škodo. Ker je vzročna zveza eden od elementov civilnega delikta, ti pa morajo biti podani kumulativno (131. člen Obligacijskega zakonika), tožnik z revizijo ne bi uspel, četudi bi se njegovo stališče o pričetku teka zastaranja izkazalo kot pravilno.
Pritožbeno sodišče je drugemu upniku denarno kazen izreklo na podlagi dejanske ugotovitve, da je bila sporna nepremičnina po prodajnem naroku 19. 1. 2009 domaknjena prvi upnici M. U., po prodajnem naroku 13. 1. 2010 drugemu upniku F. U. in po prodajnem naroku 20. 1. 2011 prav tako drugemu upniku F. U., pri čemer pa niti prva upnica M. U., niti drugi upnik F. U. kupnine nista plačala; pritožnik, ki mu je bila torej nepremičnina domaknjena dvakrat zapovrstjo, niti prvič niti drugič ni plačal kupnine, čeprav je bil na tretjem prodajnem naroku ustno opozorjen, da bo ob morebitnem ponovnem neplačilu kupnine kaznovan z denarno kaznijo v znesku 1.300,00 EUR.
ZPP člen 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/3, 384/4. ZOR člen 210, 210/1, 210/4.
dovoljenost revizije zoper sklep o pristojnosti slovenskega sodišča – zavrženje revizije – neupravičena pridobitev
Revizija zoper sklep o pristojnosti slovenskega sodišča ni dovoljena.
Pravilna je presoja nižjih sodišč, da je toženec neupravičeno obogaten (četrti odstavek v zvezi s prvim odstavkom 210. člena ZOR). Toženec je namreč tisti, ki je nekaj prejel glede na kasneje odpadlo podlago (sodbo in izvršilni sklep), saj so bila sredstva na podlagi pravnomočne sodbe oziroma pravnomočnega sklepa o izvršbi prisilno izterjana in nakazana na njegov račun.
ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 204a, 371, 371/1-11. KZ-1 člen 186.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – priporni narok – ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora - kršitev kazenskega zakona – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Kontradiktornost na pripornem naroku je nujno omejena s hitrostjo, ki se zahteva za to fazo postopka, in z vlogo preiskovalnega sodnika pri odločanju o priporu. Ker mora biti o nadaljnjem položaju osebe, ki ji je odvzeta prostost, odločeno v najkrajšem možnem času, priporni narok načeloma ni namenjen izvajanju dokazov.