odpoved pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi v času odpovednega roka - odpravnina
Skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZDR obveznost delodajalčeve ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo nanaša le na čas do podaje odpovedi oziroma na trenutek istočasnosti z njo. Nesprejem (le) take ponudbe povzroči izgubo delavčeve pravice do odpravnine po 109. členu ZDR.
dopuščena revizija – odločba sodišča druge stopnje - obveznost pritožbenega sodišča do opredelitve o pritožbenih navedbah – upoštevanje listin kot dela trditvene podlage – pogodbena kazen - pravočasnost uveljavljanja pogodbene kazni
Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti o vprašanjih:
ali je pritožbeno sodišče odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so za odločitev o zadevi odločilnega pomena;
ali je pravilno postopanje pritožbenega sodišča, ki je kot del trditvene podlage tožene stranke upoštevalo listine, ki prikazujejo opis napak, njihov obseg oziroma preciziranje, lokacijo in vrednost;
ali si je tožena stranka z odklonitvijo začasnih situacij pridržala pravico do uveljavljanja pogodbene kazni.
Konvencija o pogodbah za mednarodni prevoz blaga po cestah (CMR) člen 17, 23. ZPP člen 7.
mednarodni cestni prevoz - odgovornost prevoznika - sklepčnost tožbe
Podlago za odškodninsko odgovornost predstavlja kršitev razmerja iz pogodbe o prevozu – in se v luči tega razmerja in pogodbenih ter zakonskih določb, ki ga urejajo, presoja tudi upravičenost, uveljavljati zahtevke zaradi kršitve tega razmerja. Pozitivni pogodbeni interes v tem primeru predstavlja vrednost blaga, danega na prevoz. Za obstoj škode, ki je nastala naročniku prevoza, ni pomembno, kakšne so njegove morebitne obveznosti do tretjih v zvezi z blagom, ki ga je dal na prevoz. Tožba, v kateri je tožeča stranka kot naročnica prevoza zatrjevala, da je dala na prevoz blago določene vrednosti, prevoznik pa ga v namembnem kraju ni izročil prejemniku, zato ni nesklepčna, četudi naročnik ni navedel, da je bilo blago njegovo. Sodišče mora materialno pravo sicer uporabiti po uradni dolžnosti, vendar pri tem lahko upošteva le dejstva, ki so jih navedle stranke (7. člen ZPP). Tožena stranka ni navedla, kolikšna je bila vrednost zlatega franka teže 10/31 grama in finosti 0,900 v času in na kraju, ko je bilo blago dano na prevoz, kar bi šele omogočilo presojo, ali zahtevana odškodnina morebiti presega omejitev, ki jo določa CMR.
Ali se za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo v smislu 24. člena ZFPPIPP šteje tudi pogodba, ki je prenehala veljati pred začetkom stečajnega postopka in je povzročila prenehanje trajnega razmerja za naprej, terjatev pa izvira iz obdobja veljavnosti pogodbe?
predlog za dopustitev revizije – pooblastilo za vložitev predloga - novo pooblastilo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena ZPP). Ta zahteva velja tudi za vložitev predloga za dopustitev revizije.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005390
ZViS člen 10. ZPP člen 76, 76/3. ZSPJS člen 48. ZDR člen 9, 204, 204/3.
obstoj delovnega razmerja – sposobnost biti stranka - podpis aneksa k pogodbi o zaposlitvi – sodno varstvo
Pravdno sposobnost v postopkih pred državnimi organi in sodišči ima le Univerza. Fakultete – njene članice – nimajo te sposobnosti.
Aneks k pogodbi o zaposlitvi ne predstavlja sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, temveč le realizacijo zakonske obveznosti delodajalca na podlagi 48. člena ZSPJS.
Če je pogodba o zaposlitvi odpovedana ali preneha veljati na drug način, delovno razmerje ne obstoji več. To pomeni, da je v primeru prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (delovnega razmerja), pravice iz delovnega razmerja mogoče uveljavljati le, če je predhodno (ali vsaj sočasno) ugotovljeno, da je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati nezakonito. Če takega zahtevka ni, ni podlage za priznanje pravic od prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je razveljavitev oziroma odstop od najemne pogodbe v obravnavanem primeru pogoj za nastanek zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve?
Ali je mogoče jamčevalne zahtevke v primeru jamčevanja najemodajalca za stvarne napake v najem dane stvari uveljavljati le od notifikacije napak naprej ali tudi za čas pred notifikacijo?
ZDR člen 34, 34/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – neopravičena odsotnost z dela – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
V kolikor delavec na delo ne prihaja, čeprav za to nima opravičljivega razloga, to nedvomno predstavlja hujšo kršitev pogodbene obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR.
zavarovanje za primer brezposelnosti – brezposelnost - razpolaga za zaposlitev – dosegljivost na domačem naslovu – odsotnost v času dosegljivosti – izbris iz evidence brezposlenih oseb
Ker revidentka na delovni dan ni bila na razpolago za zaposlitev zaradi njene odsotnosti z domačega naslova, jo je tožena stranka upravičeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – rok za odpoved
Če delovnega mesta, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ni bilo več, je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi z dnem dejanske ukinitve.
delna invalidska pokojnina – odmera pokojnine – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj
Glede presoje, ali se tožnikovo delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, po takratnih predpisih o delovnih razmerjih lahko šteje za posebni delovni pogoj, katerega plačilo se glede na navedeno določbo ZPIZ-1 všteva v zavarovančevo pokojninsko osnovo in upošteva pri odmeri (delne invalidske) pokojnine, je po stališču Vrhovnega sodišča bistvena ugotovitev ali je bilo takšno delo po svoji naravi kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno.
ZPIZ-1 govori o prenehanju ali spremembi pravice in ne daje podlage za ustavitev izplačevanja in na ta način poseg v s strani tožnice pridobljeno pravico do nadomestila za invalidnost na podlagi prve odločbe o ugotovljeni invalidnosti in priznanju nadomestila.
V primeru soglašanja z ustavitvijo izplačanega nadomestila za invalidnost bi bili zavarovanci, ki so pravico do nadomestila za invalidnost že pridobili in so še vedno v delovnem razmerju, ker delodajalec zanj nima nove ustrezne zaposlitve, pa še vedno delajo na starem delovnem mestu (ali pa dejansko ne delajo in čakajo na novo delovno mesto ali celo odpoved pogodbe o zaposlitvi), v primerjavi z nekaterimi drugimi kategorijami zavarovancev v veliko slabšem položaju, kar ni sprejemljivo.
dokazovanje – zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga – možnost obravnavanja pred sodiščem – pravica do enakega varstva pravic – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Četudi revizijsko sodišče ni pristojno preizkušati dokazne ocene oziroma pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja, pa se pravica do enakega varstva pravic po 22. členu URS nanaša tudi na dokazni postopek. Stranka sicer nima neomejene in brezpogojne pravice, da se izvedejo vsi dokazi, ki jih je predlagala. Sodišče lahko zavrne dokazni predlog, če ima za to sprejemljive in ustavno dopustne razloge. Ali takšni razlogi obstajajo, mora biti razvidno iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga – lahko tudi v obrazložitvi končne sodbe. Z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje priče glede ključne navedbe, da je bil posel sklenjen brez posredovanja tožeče stranke, je bila toženi stranki kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen URS), kar se je v tem postopku izkazalo kot kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
delovno razmerje za določen čas - transformacija – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožena stranka sama je ignorirala splošno in osnovno delovno pravno pravilo, da se pogodba o zaposlitvi praviloma sklepa za nedoločen čas, pogodba o zaposlitvi za določen čas pa izjemoma. V nasprotju s tem pravilom je njeno stališče, da na delovnih mestih zastopnik začetnik I in zastopnik začetnik II pogodbe o zaposlitvi sploh ni mogoče skleniti za nedoločen čas.
ZOR člen 218. Zosn člen 56, 56/2. ZOFVI člen 81. ZFO-A člen 9, 14. ZFO člen 20, 24.
lokalna samouprava - brezplačni šolski prevozi - financiranje stroškov prevozov osnovnošolcev po nevarnih poteh - financiranje občin - obveznosti države - kritje primerna poraba - finančna izravnava - lokalne javne zadeve - neupravičena pridobitev - prikrajšanje kot predpostavka obogatitvenega zahtevka
Četudi je v konkretnem primeru šlo za financiranje izvirnih nalog občine s strani države, pa ni mogoče pritrditi nadaljnjemu razlogovanju sodišča druge stopnje, „da tožena stranka ni ravnala niti nepravilno niti arbitrarno, ko je svojo obveznost po ZOFVI vključila v sistem financiranja občin po ZFO-A“. Obstaja namreč možnost, da bi se država na tak način lahko razbremenila svoje zakonske obveznosti financiranja spornih prevozov. Najbolj nazorno se to pokaže v primeru, ko bi neka občina primerno porabo lahko v celoti pokrila z lastnimi prihodki, zaradi česar državi za zagotavljanje spornih stroškov ne bi bilo treba ničesar plačati (niti v okviru finančnih izravnav). Na načelni ravni je zato pritrditi stališču revidentke, da tožena stranka ni ravnala pravilno, ko je (brez zakonske podlage) za poravnavanje svoje obveznosti predvidela sredstva v okviru primerne porabe, ki se prvenstveno krije iz lastnih prihodkov lokalnih skupnosti.
Opisano (nepravilno) ravnanje države samo po sebi še ne pomeni, da država svoje obveznosti po ZOFVI dejansko ni mogla izpolniti z zagotavljanjem proračunskih sredstev, nakazanih za finančno izravnavo.
ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnino – dodatno sredstvo izvršbe
Če upnik med izvršilnim postopkom, poleg že dovoljenih sredstev izvršbe, predlaga dodatno sredstvo izvršbe na dolžnikove nepremičnine, ki ležijo na območjih različnih sodišč, postane za dovolitev izvršbe krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu navedena na prvem mestu.
Pri menjalni pogodbi ni nujno, da sta izpolnitvi obeh pogodbenih strank povsem enaki.
Nepremičnina obsega vse, kar je z njo trajno spojeno, tudi stavbo, ki je le sestavina nepremičnine. Zato tožnik ne more imeti solastniškega deleža na stavbi, temveč ga ima lahko le na celotni nepremičnini kot nerazdeljeni stvari.
neupravičena pridobitev – gradbena pogodba – dodatna dela – odstop od sodne prakse
Argument, da je bil zahtevek izvajalca za plačilo spornih del v drugi pravdi že zavrnjen na vseh pravnih podlagah, zaradi česar naj bi tudi zahtevek tožeče stranke kot podizvajalca ne mogel biti utemeljen, ne more ovreči pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe.
Celo če bi bil zahtevek izvajalca v navedeni pravdi zavrnjen tudi na obogatitveni podlagi, bi to še ne pomenilo, da takšnega zahtevka zoper toženo stranko nima tožeča stranka kot podizvajalec.
Tožena stranka z navedbo sodb okrožnega in višjega sodišča ni izkazala obstoja enotne in ustaljene sodne prakse glede spornega materialnopravnega vprašanja. Da bi glede tega vprašanja takšna praksa obstajala, tudi Vrhovno sodišče ni moglo ugotoviti. Sodišči prve in druge stopnje sta torej obveznosti, ki jima jo nalaga določba 22. člena Ustave zadostili že s tem, da sta svoje stališče obrazložili in se jima ni bilo treba izrecno opredeljevati do stališč v sodbah, ki jih navaja revidentka.
Bistvo zakonske ureditve je v tem, da se pogodba, pri kateri njena izpolnitev nima več smisla, avtomatično razveže. Ali ima izpolnitev pogodbe še smisel, lahko izrecno ali posredno določita pogodbeni stranki, ali pa tako izhaja iz narave posla in spremljajočih okoliščin, ki jih poznata obe pogodbeni stranki.