Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je razveljavitev oziroma odstop od najemne pogodbe v obravnavanem primeru pogoj za nastanek zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve?
Ali je mogoče jamčevalne zahtevke v primeru jamčevanja najemodajalca za stvarne napake v najem dane stvari uveljavljati le od notifikacije napak naprej ali tudi za čas pred notifikacijo?
dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - zavrženje revizije – prepozna revizija - fikcija vročitve
Fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. in ne šele 17. dan po puščenem obvestilu.
Tožena stranka s tožnikoma ni želela nadaljevati delovnega razmerja, za katerega sta značilna podrejen položaj delavca in določena stopnja zaupanja, je pa bila pripravljena še naprej ostati z njima v enakovrednem (prirejenem) razmerju, v katerem bi tudi tožnika nosila določene rizike. Sodišče je presodilo, da ponudba novih pogojev poslovnega sodelovanja ne predstavlja okoliščine, ki bi pomenila, da je bilo nadaljevanje delovnega razmerja mogoče.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – program razreševanja presežnih delavcev – izvedba programa razreševanja presežnih delavcev
Odpoved mora biti skladna s programom razreševanja presežnih delavcev, ne vpliva pa na njeno zakonitost, ali je bilo enako zakonito pogodba odpovedana tudi drugim delavcem, in tudi ne, ali jim je sploh bila odpovedana. Dejstvo, da sprejeti program razreševanja presežnih delavcev ni bil v celoti izveden, ne more vplivati na drugačno odločitev o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici.
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče pravilno presodilo, da je tožnik s svojim ravnanjem naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kot izhajajo iz 31., 32. in 35. člena ZDR: ni upošteval navodil delodajalca, njegovo ravnanje pa bi lahko škodovalo poslovnim interesom delodajalca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – konkurenčna prepoved – rok za odpoved
Glede na ugotovljena dejstva Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišč nižje stopnje, da je tožnik med trajanjem delovnega razmerja opravljal dejavnost, s katero je konkuriral toženi stranki. Do tožene stranke ni bil lojalen in je posegel v njene poslovne interese. Ker po dejanskih ugotovitvah sodišč revident za opravljanje dejavnosti ni imel pisnega soglasja tožene stranke, je kršil konkurenčno prepoved v smislu 37. člena ZDR in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – vrnitev delavca na delo po pravnomočni sodbi – izbira presežnega delavca
Delodajalec lahko takoj zaposli drugega delavca, če (oziroma ker) obstaja potreba po opravljanju dela, ki ga je do tedaj opravljal odpuščeni delavec. V takem primeru ni podlage za sklepanje pogodbe o zaposlitvi z drugim delavcem za določen čas: gre za nezasedeno stalno delovno mesto.
napake volje - pogodba o zaposlitvi - znižanje plače - akt o sistemizaciji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ničnost pogodbe o zaposlitvi - sprememba akta o sistemizaciji - sprememba pogojev iz pogodbe o zaposlitvi - nedopustna grožnja - izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi
Tožnice svoja izvajanja opirajo na zmotno materialnopravno izhodišče, da bi imele morebitne nepravilnosti oziroma nezakonitosti pri sprejemanju novega akta o sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki v vsakem primeru za posledico ničnost novih pogodb o zaposlitvi. Upoštevaje trditveno podlago tožnic sta sodišči druge in prve stopnje pravilno zaključili, da vsebina obravnavanih pogodb o zaposlitvi v ničemer ne nasprotuje niti prisilnim predpisom ali Ustavi niti moralnim načelom.
V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča “grožnja” z odpovedjo ne predstavlja razloga, ki bi pomenil nedopustno grožnjo (in bi bil z njo povzročen utemeljen strah).
pokojnina - pravica do starostne pokojnine - bivši vojaški zavarovanec – uveljavljanje vojaške pokojnine za nazaj
Kolikor tožnik uveljavlja kršitev ustavne pravice do enakega obravnavanja, sodišče ugotavlja, da že sama Ustava RS v 50. členu veže pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine, na državljanstvo. Tako očitek kršitve pravice do enakega obravnavanja pri uveljavljanju pravice do pokojnine glede na državljanstvo ni utemeljen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - rok za odpoved - prenos dejavnosti - nova odpoved iz istega poslovnega razloga - nastanek razloga za odpoved - ohranitev entitete
Prva toženka je kljub prvotni odločitvi (sprejeti v mesecu aprilu 2009), da zapre knjigoveznico, z obravnavano dejavnostjo nadaljevala in je tožnica svoje delo tudi še naprej opravljala. Ker prva toženka svoje odločitve, sprejete v mesecu aprilu 2009, ni realizirala, poslovni razlog za podajo v tem sporu izpodbijane odpovedi v tistem času torej še ni mogel nastati, posledično pa tudi ni mogel začeti teči objektivni rok za podajo odpovedi, ki je vezan na nastanek utemeljenega razloga za odpoved.
Za prenos ne zadošča zgolj opravljanje podobne ali enake storitve, če ni tudi drugih kriterijev, ki definirajo gospodarsko entiteto oziroma ki predstavljajo organiziran skupek virov (npr. prevzem zaposlenih, vodstvenega kadra, način in organizacija dela itd.).
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka
Stranka lahko nova dejstva in dokaze – nova z vidika izpodbijane odločbe, vendar obstoječa v času prvotnega odločanja – navaja in predlaga v okviru izrednega pravnega sredstva obnove postopka (1. točka 260. člena ZUP). Ravno institut obnove postopka zaradi novih dejstev in dokazov najbolj očitno kaže, da po izteku rokov za obnovo zaradi dejstev, za katera zve stranka kasneje, ni mogoče zahtevati nove odločitve o pravici.
priznanje invalidnosti – javna dela – poklicna invalidnost
Glede na opredelitve invalidnosti oziroma opredelitve poklica v zvezi z invalidnostjo je sodišče pri presoji tožnikove invalidnosti utemeljeno izhajalo iz zahtev tožnikovega poklica KV ključavničar in zahtev del, za katere se je usposobil v svoji poklicni karieri. Ob navedenih opredelitvah invalidnosti tožena stranka zmotno zatrjuje, da bi se lahko tožnikova invalidnost ugotavljala zgolj z vidika zahtev javnih del, v katera je bil tožnik vključen, kot vsekakor netipične oblike brezposelni osebi prilagojene zaposlitve. V javna dela je lahko zavarovanec tudi sicer vključen zgolj za določen čas, tako da tudi iz tega razloga ne morejo predstavljati podlage za ugotavljanje invalidnosti.
plačilo razlike v plači – provizijski sistem – zavarovalni zastopnik - osnovna plača – minimalna plača
Tožena stranka je imela ob sprejetem in uveljavljenem provizijskem sistemu nagrajevanja zavarovalnih zastopnikov v smislu določb 126. člena ZDR kot minimum mesečne plače zavarovalnega zastopnika določeno višino zakonske minimalne plače, oziroma plače v višini pri toženi stranki veljavne vrednosti koeficienta 1,00, povečani za delavčev dodatek za delovno dobo, ne pa v valorizirani višini delavčeve osnovne plače, določene s pogodbo o zaposlitvi, kot je to zmotno presodilo sodišče.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 28, 33, 33/1, 33/2. ZPPreb člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/6, 7, 7/5, 7/7, 7.b, 7.b/2, 12, 12/3, 12/6. ZTuj-2 člen 109. ZUP člen 180.a, 210, 211, 255.
tujec – prijava začasnega prebivališča – dovoljenje za prebivanje – neizdaja dovoljenja – molk organa – tožba zaradi kršitve človekovih pravic ali redni upravni spor
Tožnik bo lahko uveljavljal izdajo pisnega upravnega akta glede njegove prijave začasnega prebivališča s pritožbo zaradi molka upravnega organa na podlagi 255. člena ZUP oziroma s tožbo na podlagi 28. člena ZUS-1, zoper dokončen akt, s katerim bo upravni organ odločil o njegovi pritožbi, pa bo imel sodno varstvo v „rednem“ upravnem sporu. Ker v obravnavanem primeru torej obstaja možnost „rednega“ upravnega spora, je bila tožnikova tožba, vložena po 4. členu ZUS-1, utemeljeno zavržena.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi izkoriščanja mineralnih surovin – višina odškodnine – tržna vrednost surovine – vštevanje stroškov
Ker mineralna surovina v raščenem stanju ni v prometu, saj sploh (še) ni stvar v stvarnopravnem pomenu, tržne cene ne more imeti. Tržno ceno ima lahko (šele) mineralna surovina v razsutem stanju, ki je stvar in je v prometu. Pretvorba iz raščenega v razsuto stanje je povezana s stroški. Tudi ti niso ugotovljeni. Glede vprašanja, ali se pri izračunu odškodnine stroški odštevajo od tržne cene, in če se, kateri, se je Vrhovno sodišče že opredelilo v zadevi III Ips 81/2007.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih – višina dohodkov enega od zakoncev – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Bistveno višji dohodki enega od zakoncev se ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino morajo odraziti v večjem deležu na skupnem premoženju.
posledice neizpolnitve pogodbe - ara – vrnitev dvojne are – fiksna pogodbena obveznost
Ker je za neizpolnitev pogodbe odgovoren toženec, ki je prejel aro, sta tožnika v skladu z drugim odstavkom 65. člena OZ upravičena do plačila dvojne are.
ZUS-1 člen 17, 17/5, 36, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4. ZDU-1 člen 38. ZVRS-F člen 4.
inšpekcijski ukrep – pravočasnost tožbe – prepozna tožba - vročanje s fikcijo - sporočilo o prispelem pismu – javna listina – trditveno in dokazno breme – sprememba pristojnosti ministrstva
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini (sporočilu o prispelem pismu) dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tistega, ki to dokazuje. Glede na listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v upravnih spisih, pritožnika tega bremena nista izpolnila s trditvijo, da druga tožnica sporočila o prispelem pismu ni prejela, in z dokaznim predlogom za opravo poizvedb pri pošti.
dovoljenost revizije – nedenarni zahtevek - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – zavrženje revizije
Tožnica je v tožbi glede svojih nedenarnih zahtevkov res navedla vrednost spornega predmeta v višini 400.000,00 EUR. Vendar je sodišče prve stopnje že 29. 2. 2010 (pred glavno obravnavo), v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP, določilo vrednost spornega predmeta na 16.691,70 EUR. Tožnica sklepa o določitvi vrednosti tudi ni izpodbila s pravnim sredstvom. Zato je to vrednost treba upoštevati pri odločitvi o dovoljenosti revizije.
negatorna tožba – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – pravni naslov za pridobitev lastninske pravice – predpogodba – dobrovernost posestnika
Toženec nepremičnine ni uporabljal kot dobroverni posestnik, saj za zatrjevano posest ni imel nobene pravne podlage (pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice) in je zato vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da nepremičnina, ki jo ima v posesti, ni njegova. Predpogodba ga namreč ni upravičevala do prenosa lastninske pravice, temveč zgolj do sklenitve prodajne pogodbe.