ZDR člen 4, 11, 13, 204, 204/3. ZPP člen 380, 380/2.
obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi - navidezna pogodba - elementi delovnega razmerja
Tudi delodajalec ima aktivno legitimacijo za uveljavljanje ničnosti pogodbe o zaposlitvi s samostojno tožbo, ne samo možnost ugovora v primeru, ko delavec uveljavlja obstoj take pogodbe ali pravice iz delovnega razmerja (11. in 13. člen ZDR). Uveljavljanje ničnosti pogodbe pa predpostavlja, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena. Dejstvo, da je pogodbo sicer podpisal pooblaščeni zastopnik delodajalca, ne pomeni, da pogodba ne more biti nična iz kakšnega drugega razloga, ki jih določa OZ.
napake volje - pogodba o zaposlitvi - znižanje plače - akt o sistemizaciji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ničnost pogodbe o zaposlitvi - sprememba akta o sistemizaciji - sprememba pogojev iz pogodbe o zaposlitvi - nedopustna grožnja - izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi
Tožnice svoja izvajanja opirajo na zmotno materialnopravno izhodišče, da bi imele morebitne nepravilnosti oziroma nezakonitosti pri sprejemanju novega akta o sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki v vsakem primeru za posledico ničnost novih pogodb o zaposlitvi. Upoštevaje trditveno podlago tožnic sta sodišči druge in prve stopnje pravilno zaključili, da vsebina obravnavanih pogodb o zaposlitvi v ničemer ne nasprotuje niti prisilnim predpisom ali Ustavi niti moralnim načelom.
V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča “grožnja” z odpovedjo ne predstavlja razloga, ki bi pomenil nedopustno grožnjo (in bi bil z njo povzročen utemeljen strah).
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče pravilno presodilo, da je tožnik s svojim ravnanjem naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kot izhajajo iz 31., 32. in 35. člena ZDR: ni upošteval navodil delodajalca, njegovo ravnanje pa bi lahko škodovalo poslovnim interesom delodajalca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – konkurenčna prepoved – rok za odpoved
Glede na ugotovljena dejstva Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišč nižje stopnje, da je tožnik med trajanjem delovnega razmerja opravljal dejavnost, s katero je konkuriral toženi stranki. Do tožene stranke ni bil lojalen in je posegel v njene poslovne interese. Ker po dejanskih ugotovitvah sodišč revident za opravljanje dejavnosti ni imel pisnega soglasja tožene stranke, je kršil konkurenčno prepoved v smislu 37. člena ZDR in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – vrnitev delavca na delo po pravnomočni sodbi – izbira presežnega delavca
Delodajalec lahko takoj zaposli drugega delavca, če (oziroma ker) obstaja potreba po opravljanju dela, ki ga je do tedaj opravljal odpuščeni delavec. V takem primeru ni podlage za sklepanje pogodbe o zaposlitvi z drugim delavcem za določen čas: gre za nezasedeno stalno delovno mesto.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – program razreševanja presežnih delavcev – izvedba programa razreševanja presežnih delavcev
Odpoved mora biti skladna s programom razreševanja presežnih delavcev, ne vpliva pa na njeno zakonitost, ali je bilo enako zakonito pogodba odpovedana tudi drugim delavcem, in tudi ne, ali jim je sploh bila odpovedana. Dejstvo, da sprejeti program razreševanja presežnih delavcev ni bil v celoti izveden, ne more vplivati na drugačno odločitev o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici.
Tožena stranka s tožnikoma ni želela nadaljevati delovnega razmerja, za katerega sta značilna podrejen položaj delavca in določena stopnja zaupanja, je pa bila pripravljena še naprej ostati z njima v enakovrednem (prirejenem) razmerju, v katerem bi tudi tožnika nosila določene rizike. Sodišče je presodilo, da ponudba novih pogojev poslovnega sodelovanja ne predstavlja okoliščine, ki bi pomenila, da je bilo nadaljevanje delovnega razmerja mogoče.
dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - zavrženje revizije – prepozna revizija - fikcija vročitve
Fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. in ne šele 17. dan po puščenem obvestilu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - rok za odpoved - prenos dejavnosti - nova odpoved iz istega poslovnega razloga - nastanek razloga za odpoved - ohranitev entitete
Prva toženka je kljub prvotni odločitvi (sprejeti v mesecu aprilu 2009), da zapre knjigoveznico, z obravnavano dejavnostjo nadaljevala in je tožnica svoje delo tudi še naprej opravljala. Ker prva toženka svoje odločitve, sprejete v mesecu aprilu 2009, ni realizirala, poslovni razlog za podajo v tem sporu izpodbijane odpovedi v tistem času torej še ni mogel nastati, posledično pa tudi ni mogel začeti teči objektivni rok za podajo odpovedi, ki je vezan na nastanek utemeljenega razloga za odpoved.
Za prenos ne zadošča zgolj opravljanje podobne ali enake storitve, če ni tudi drugih kriterijev, ki definirajo gospodarsko entiteto oziroma ki predstavljajo organiziran skupek virov (npr. prevzem zaposlenih, vodstvenega kadra, način in organizacija dela itd.).
pokojnina - pravica do starostne pokojnine - bivši vojaški zavarovanec – uveljavljanje vojaške pokojnine za nazaj
Kolikor tožnik uveljavlja kršitev ustavne pravice do enakega obravnavanja, sodišče ugotavlja, da že sama Ustava RS v 50. členu veže pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine, na državljanstvo. Tako očitek kršitve pravice do enakega obravnavanja pri uveljavljanju pravice do pokojnine glede na državljanstvo ni utemeljen.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka
Stranka lahko nova dejstva in dokaze – nova z vidika izpodbijane odločbe, vendar obstoječa v času prvotnega odločanja – navaja in predlaga v okviru izrednega pravnega sredstva obnove postopka (1. točka 260. člena ZUP). Ravno institut obnove postopka zaradi novih dejstev in dokazov najbolj očitno kaže, da po izteku rokov za obnovo zaradi dejstev, za katera zve stranka kasneje, ni mogoče zahtevati nove odločitve o pravici.
priznanje invalidnosti – javna dela – poklicna invalidnost
Glede na opredelitve invalidnosti oziroma opredelitve poklica v zvezi z invalidnostjo je sodišče pri presoji tožnikove invalidnosti utemeljeno izhajalo iz zahtev tožnikovega poklica KV ključavničar in zahtev del, za katere se je usposobil v svoji poklicni karieri. Ob navedenih opredelitvah invalidnosti tožena stranka zmotno zatrjuje, da bi se lahko tožnikova invalidnost ugotavljala zgolj z vidika zahtev javnih del, v katera je bil tožnik vključen, kot vsekakor netipične oblike brezposelni osebi prilagojene zaposlitve. V javna dela je lahko zavarovanec tudi sicer vključen zgolj za določen čas, tako da tudi iz tega razloga ne morejo predstavljati podlage za ugotavljanje invalidnosti.
plačilo razlike v plači – provizijski sistem – zavarovalni zastopnik - osnovna plača – minimalna plača
Tožena stranka je imela ob sprejetem in uveljavljenem provizijskem sistemu nagrajevanja zavarovalnih zastopnikov v smislu določb 126. člena ZDR kot minimum mesečne plače zavarovalnega zastopnika določeno višino zakonske minimalne plače, oziroma plače v višini pri toženi stranki veljavne vrednosti koeficienta 1,00, povečani za delavčev dodatek za delovno dobo, ne pa v valorizirani višini delavčeve osnovne plače, določene s pogodbo o zaposlitvi, kot je to zmotno presodilo sodišče.
ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015415
ZPP člen 11, 11/1, 14. ZOZP člen 7, 7/2. ZOR člen 177, 177/3, 193, 939.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – regres zavarovalnice – ugovori regresnega zavezanca – identično dejansko stanje
V regresnem sporu zavarovalnica dokazuje svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo – da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino - in dejstvo (ravnanje), ki po splošnih pogojih pomeni (zavarovančevo) kršitev te pogodbe; glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca – toženec se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo ali (in) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo (nastanek škode).
Tretja toženka je sicer smela pogodbeno prenesti na družbo R. d.o.o. posle sprejemanja nalogov za prenos delnic (3. točka prvega odstavka 76. člena ZTVP-1), ni pa zakon te možnosti predpisal tudi za prenos pooblastila za preverjanje identitete strank: določal je, da se mora borzno-posredniška družba pred vnosom vsakega naloga v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev z računa stranke prepričati o identiteti nalogodajalca (drugi odstavek 159. člena ZTVP-1). Preverba identitete je bila torej vezana na pravno dejanje prenosa delnic; ker je bil prenos v izključni pristojnosti borzno-posredniške družbe, je bila dolžnost slednje tudi ugotovitev identitete vsakokratnega nalogodajalca.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča – delegacija iz tehtnih razlogov – odstranitev dvoma o nepristranosti sojenja – odškodninski spor – tožba zoper državo zaradi ravnanja sodišča
Zaradi odstranitve dvoma o nepristranosti sojenja pri stvarno in krajevno pristojnem Okrajnem sodišču v Kranju, je tako podan tehten razlog za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki pa ni krajevno pristojno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006115
ZKP člen 148a, 158a, 164, 178, 371, 371/1-11, 371/2. KZ člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – pravice obrambe – izvajanje dokazov – dokazni predlog – odločanje o dokaznem predlogu – predkazenski postopek – nujna preiskovalna dejanja - ogled kraja kaznivega dejanja – navzočnost osumljenca - zaslišanje osumljenca - kršitev kazenskega zakona – sostorilstvo
V času ogleda kraja dejanja, ki ga je opravila policija kot operativno kriminalistično dejanje v predkazenskem postopku, kasnejši obdolženci oziroma obsojenci še niso imeli položaja stranke v postopku, zato še ni bila podana dolžnost preiskovalnega sodnika iz drugega odstavka 178. člena ZKP.
Le če je dokazni predlog ustrezno konkretiziran in s tem sposoben obravnavanja, mora sodišče, če je dokaz podan v obdolženčevo korist, opraviti preizkus, ali je predlagani dokaz pravno relevanten, ali predlagani dokaz sploh obstaja, ali je obramba oboje izkazala z ustrezno stopnjo verjetnosti in ali bo dokaz v korist obdolženca oziroma zanj uspešen.
povrnitev nepremoženjske škode – odmera pravične odškodnine - višina odškodnine – telesne bolečine – strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - zamudne obresti
Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je bila tožnici na drugi stopnji prisojena še nekoliko previsoka odškodnina. Ob upoštevanju, da je bila tožnica aktivna članica glasbene in plesne skupine ... in s tem tudi prepoznavna je pravično, da iz tega naslova sicer dobi nekoliko višjo odškodnino, ki pa po oceni revizijskega sodišča vendar ne more presegati 70.000 EUR oziroma 71 povprečnih plač.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje – negatorna tožba – znatnejša škoda kot pravni standard – imisije – krajevno običajne razmere
Revizija se dopusti glede vprašanj ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s tem, da je pri ugotavljanju krajevno običajnih razmer na seji senata spremenilo dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje in ali je pravilno uporabljeno materialno pravo pri opredelitvi pravnega standarda večje oziroma znatnejše škode.
predlog dopustitev revizije – pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije predlog zavrnilo (prvi in drugi odstavek 367.c člena ZPP).