Tožeča stranka je predlog za delegacijo pristojnosti vložila obenem s pritožbo zoper sklep, s katerim se je postopek na prvi stopnji končal. V tej fazi postopka tožnica nima več pravnega interesa za delegacijo pristojnosti v postopku na prvi stopnji.
Celo če bi v imenu tožničine pravne prednice pogodbo res podpisala oseba brez pooblastila, bi bila ta kljub temu veljavna, ker sta jo tožničina pravna prednica in kasneje tožnica odobrili (prvi odstavek 88. člena ZOR). Po ugotovitvah sodišč jo je tudi tožnica vse do sporazuma 3. 10. 2003 spoštovala in štela za veljavno. Sama je stanovanje še nadalje pustila v posesti pete toženke, od nje pa je zahtevala plačilo kupnine.
V primeru neizpolnitve pogodbe z zaporednimi obveznosti, ta ni razdrta že po samem zakonu, pač pa le, če jo druga stranka razdre v skladu s pogodbenimi in zakonskimi pogoji (prim. 129. in 546. člen ZOR). Tožnica v tem postopku ni zatrjevala, da je pogodbo zaradi neizpolnjevanja obveznosti pete toženke razdrla (to bi morala storiti tudi po 127. členu ZOR, na katerega se sklicuje v reviziji). Nasprotno - zatrjevala je, da je prodajalka peto toženko pozivala na plačilo obrokov, torej na izpolnitev pogodbe.
ZKP člen 181, 201, 201/1-1, 202, 371, 371/1-11, 420, 420/5. URS člen 22.
pripor – odreditev pripora – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek – trajanje pripora – odreditev pripora iz novega pripornega razloga - utemeljen sum – begosumnost – enako varstvo pravic – odgovor obrambe na predlog za odreditev pripora - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – izčrpanje pravnih sredstev
Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitve pravnega sredstva), temveč tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev že v vloženih pravnih sredstvih).
Roki za pripor z odreditvijo pripora iz novega pripornega razloga ne začnejo teči znova, temveč se seštevajo.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – izjave strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – predložitev dokazov
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila. Iz določbe prvega odstavka 65. člena Zakona o graditvi objektov, ki določa, da mora stranka, ki v pisni izjavi ali na obravnavi nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze, jasno izhaja, da morajo biti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja trditve strank, ki gradnji nasprotujejo, podkrepljene z listinskimi dokazi, ki jih morajo predložiti stranke same.
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da mu je delovno razmerje prenehalo zato, ker mu delodajalec zaradi njegove invalidnosti ni mogel več zagotavljati ustreznega dela, ne pa zaradi izbrisa iz registra evidenc stalnega prebivalstva, je višje sodišče odločilo, da je pravilna ocena sodišče prve stopnje, da tožnik niti ni dokazal, da bi bile njegove duševne bolečine posledica zatrjevanega protipravnega ravnanja tožene stranke poleg tega pa tudi ne, da bi bile te bolečine takšne intenzivnosti, da bi upravičevale prisojo denarne odškodnine.
spor o pristojnosti - sklep o izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca
Res je sicer, da ima sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu po 134. členu ZIZ ugodi, učinek sklepa o izvršbi (tretji odstavek); vendar ni zaradi tega z nobeno zakonsko določbo predvidena oziroma odrejena kakršnakoli sprememba že obstoječe pristojnosti za nadaljnje vodenje odprtega izvršilnega postopka, ki je še v teku.
denacionalizacija – revizija zoper ugodilno sodbo – odpravljen izpodbijani upravni akt – upravni postopek ni končan – pravni interes
Revizija tožeče stranke zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
povrnitev škode – odgovornost delodajalca - odgovornost države – dejanje storjeno pod plaščem avtoritete – policist – zloraba pooblastil – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza
Tudi za dejanja, ki jih delavec skrije pod plašč avtoritete svoje službe, torej, ko gre očitno za hudo zlorabo pooblastil, je lahko podana odgovornost delodajalca. Pri presoji, ali gre za dejanje, ki je v vzročni zvezi z delom, je vselej treba izhajati iz okoliščin konkretnega primera. Prav način izvršitve škodnega dejanja lahko pomeni zvezo med vlogo in položajem delavca na delu in njegovim dejanjem, predvsem, kadar brez te zveze povzročitelj ne bi imel možnosti, da sploh stori škodljivo dejanje.
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana le, če je o odločilnih (ne vseh pravno relevantnih) dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – dvom v nepristranskost sodišča
Dejstvo, da tožeča stranka, njen zakoniti zastopnik in pooblaščena odvetniška pisarna večkrat nastopajo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, samo po sebi ni razlog za delegacijo krajevne pristojnosti.
SPZ člen 39, 72, 72/2. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2. ZPND. ZPol člen 39a, 39b.
tožba na izpraznitev stanovanja - zahtevek za izselitev nekdanjega izvenzakonskega partnerja iz skupnega stanovanja – skupno premoženje – varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic
Toženec je upravičen uporabljati sporno stanovanje kot skupni lastnik (drugi odstavek 72. člena SPZ). Poleg tega je to stanovanje tudi po razpadu zunajzakonske skupnosti pravdnih strank ostalo njegovo domovanje. Zato bi ugoditev tožničinemu zahtevku nesorazmerno in neupravičeno posegla tudi v toženčevo pravico do nedotakljivosti stanovanja.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – revizija, ki jo vloži stranka sama – pomanjkanje postulacijske sposobnosti – pravniški državni izpit
Po ustaljeni sodni praksi sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – elektronska izvršba - COVL
Sodišče ob tem, ko odstopa zadevo pristojnemu sodišču, upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če je slednjega upnik uveljavljal in ga priložil predlogu za izvršbo, pri čemer v postopku elektronske izvršbe skladno z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (Ur. l. RS, št. 121/2007) zadošča, da je pri rubriki „oznaka listine“ naveden podatek o listini, ki vsebuje sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti sodišča, pri rubriki „sedež sodišča“ pa vpisan kraj, v katerem ima sodišče, čigar pristojnost je dogovorjena, sedež.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. ZVPNPP člen 10, 10-6, 12, 12/2. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 8, 39, 39/4.
ukrep tržnega inšpektorja – nepoštena poslovna praksa – dimnikarske storitve - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve
Odločitev v zadevi ni odvisna od odgovora na vprašanja, ki jih kot pomembna izpostavlja revident. Ta vprašanja zato glede na vsebino zadeve ne morejo biti pomembna pravna vprašanja, s katerimi bi revident lahko izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDDPO člen 6, 6/2. ZDDPO-1 člen 29. ZDDPO-2 člen 36.
davek od dohodka pravnih oseb – javno podjetje – upoštevanje davčne izgube iz preteklih let – zmanjšanje davčne osnove
Pri obračunavanju in plačevanju davka od dohodka pravnih oseb se lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove zaradi pokrivanja davčne izgube preteklih let, pri čemer se te izgube upoštevajo v višinah, ugotovljenih v predloženih davčnih obračunih za leta, v katerih je bila izkazana uveljavljana davčna izguba v skladu s predpisi, ki so veljali v letu nastanka davčne izgube.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od ustaljene sodne prakse ni izkazan – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident ni primerjal odločbe in razlogov v svoji zadevi s sodno prakso Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje, še zlasti pa ni navedel, v katerem delu stališča sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi odstopajo od navedene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. V navedenih sodnih odločbah je Vrhovno sodišče na podlagi 43. člena ZUS-1 sprejelo stališče, da stranski udeleženec lahko v postopku, v katerem se odloča o dovolitvi posega v prostor, varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi. Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje pa ne odstopa od stališča, ustaljenega v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča, glede pravnega vprašanja, ki ga postavlja revident.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza - izbrisani – brezposelnost
Tožnik je odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo navezoval na nemožnost zaposlitve kot posledico izbrisa, zato so izhodišča zanju enaka: če tožnikova nezaposlenost ni posledica izbrisa, je logično, da ni vzročne zveze niti za materialno škodo (izgubljeni zaslužek) niti za nematerialno škodo (duševne bolečine) zaradi nezaposlenosti.
Pomanjkanje vzročne zveze med protipravnim ravnanjem tožene stranke in zatrjevano škodo (zaradi česar tožnikova odškodninska terjatev sploh ni nastala) in zastaranje terjatve (četudi bi obstajala) sta dva samostojna razloga, ki vsak zase privedeta do zaključka o neutemeljenosti uveljavljanega zahtevka.
privatizacija stanovanj – pravica do odkupa stanovanja - sklenitev pogodbe – izbrisani – prekluzivni rok za vložitev zahteve za odkup
Tožnica je izgubila pravico do odkupa stanovanja, ker je zamudila z vložitvijo zahteve za odkup, ki jo je podala po izteku dvoletnega prekluzivnega roka iz 123. člena SZ.