ZUS-1 člen 83, 83/4. ZUP člen 42, 43. ZLS člen 93. ZFO člen 22. ZFO-1 člen 36.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – odmera – vračilo - občina – pravni interes
Z izpodbijano odločbo ni bilo poseženo v revidentkino pravico ali pravno korist, saj ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v posameznem postopku odmere in vračila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa.
stroški kazenskega postopka – povrnitev stroškov – zagovornik po pooblastilu
Zagovornik je v imenu obdolženca in v njegovo korist upravičen priglasiti in zahtevati povrnitev potrebnih izdatkov obdolženca in potrebnih izdatkov ter nagrade njegovih zagovornikov.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – izvajanje dokazov - prepoznava predmetov in oseb – prepoznava obtoženca na glavni obravnavi - izpovedba priče – zaslišanje preko videokonference – navzočnost zagovornika – presoja pritožbenih navedb
Zgolj kritika pritožbenega sodišča, da pritožbenih očitkov ni obravnavalo natančno in osredotočeno, ne zadostuje za utemeljitev vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo (prvega odstavka 395. člena ZKP) in vplivom te kršitve na zakonitost sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča – dolgotrajnost postopka – sodni izvedenec kot stranka v postopku
Dolgotrajnost postopka in morebitne nepravilnosti v postopku oziroma pri delu sodišča niso tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, pa tudi ne okoliščina, da je toženec sodni izvedenec. Sodni izvedenec ni imenovan le za določeno sodišče, pač pa za območje cele države in lahko sodeluje s sodniki vseh sodišč v državi. Pogostejše sodelovanje v postopkih pri posameznem sodišču pa ni takšen razlog, da bi povzročil realen dvom v pristranskost sojenja.
vabilo na glavno obravnavo – vročanje - osebna vročitev – izostanek z naroka – domnevni umik tožbe
Glede na določbo sedmega odstavka 142. člena ZPP se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu pooblaščencu ali zakonitemu zastopniku. To pa ne pomeni, da mora sodišče pisanje vročati v dvojniku. Presoji pooblaščenca je prepuščena odločitev, na kašen način bo o pisanju, ki ga je zanj prejel s strani sodišča, obvestil svojega mandanta, pri čemer ne gre nujno za pisno obveščanje.
Pravilna je bila tudi zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem razpravljajočega sodnika o obstoju dogovora med njim in tožnikovim pooblaščencem o vsebini razpisanega naroka in o tem, da bi zadoščalo, da se naroka udeleži odvetniška pripravnica brez opravljenega pravniškega državnega izpita. Tak dogovor, tudi če bi obstajal, ne more učinkovati v smislu razveljavitve določb in zahtev procesnega zakona. Zato je dokazovanje obstoja tovrstnega dogovora nepomembno za odločitev o pravilnosti uporabe določbe četrtega odstavka 282. člena ZPP.
SZ člen 117, 123. MSVN, Priloga G člen 6. ZustS člen 1, 1/3, 40, 4072.
privatizacija stanovanj – pravica do odkupa stanovanja – tujci - stalno bivališče v Republiki Sloveniji – rok za zahtevo za odkup – prekluzivni rok
V izreku odločbe U-I-246/02 Ustavno sodišče ni posegalo na druga pravna področja, v katera je bilo državljanom drugih republik (morebiti) poseženo zaradi nepriznanja stalnega prebivanja od dneva, ko se je zaradi osamosvojitve RS spremenil njihov pravni status v status tujca. Zapis v 23. točki obrazložitve, da bodo z vzpostavitvijo stalnega prebivanja za nazaj te pravice lahko uveljavljali v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna pravna področja, ni (samostojna) pravna podlaga za presojo utemeljenosti tožnikovega zahtevka, pač pa napotuje na predpise z matičnega področja.
Po 6. členu Priloge G MSVN se notranja zakonodaja vsake države naslednice v zvezi s stanovanjskimi pravicami enako uporablja za vse osebe, ki so bile državljani SFRJ in so imele take pravice brez kakršnega koli razlikovanja na podlagi spola, rase, barve, jezika, vere, političnega ali drugega mnenja, narodnostnega ali socialnega izvora, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva ali drugega stanja. Tudi ta določba torej pripelje do uporabe SZ in spoštovanja prekluzivnih rokov (notranja zakonodaja), ki so veljali za vse osebe (tudi državljane RS) pri uveljavljanju pravice do privatizacijskega odkupa stanovanj.
dovoljenost revizije – ukrep gradbenega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – primerljivost odločitev – primerjava dejanskega in pravnega stanja – neizkazane zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je mogoče z uspehom uveljavljati le, če revident natančno in konkretno opredeli pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navede okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opravi primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop in zatrjevano odstopanje tudi utemelji.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.
Glede na pravilno ugotovitev, da ustna pogodba sploh še ni obstajala, temveč je šlo v zapuščinskem postopku zgolj za pogajanja, tudi o realizaciji ustne pogodbe ni mogoče govoriti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006130
ZKP člen 344, 371, 371/1-11. KZ člen 262. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - sprememba obtožbe - pravice obrambe - sprememba pravne opredelitve – kršitev kazenskega zakona – nevestno delo v službi - zakonski znaki kaznivega dejanja
Za storitev kaznivega dejanja nevestnega dela v službi je potrebna naklepna oblika glede izvršitve dejanja, subjektivni odnos storilca do posledice pa se približuje pojmu malomarnosti.
predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta zavrženje predloga za dopustitev revizije
Na podlagi navedenih podatkov Vrhovno sodišče ne more ugotoviti, ali vrednost izpodbijane odločitve presega 2.000 EUR. Ker navedene pomanjkljivosti v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti, predlagateljica pa predloga tudi ne more več pravočasno dopolniti, je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP predlog zavrglo.
Pravnomočna zavrnilna sodba (zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije) ne pomeni negativne procesne predpostavke pravnomočno razsojene stvari za vložitev nove tožbe, ki na pasivni strani zajame vse nujne sospornike. Upoštevajoč navedeno in izhodišče, da je zastaranje uvedeno zaradi pasivnosti upnika (ki pa v obravnavani zadevi ni bil pasiven, novo tožbo je vložil v treh mesecih), je materialnopravno zmotno stališče pritožbenega sodišča, da je zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine zastaral.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 25. ZIZ člen 15, 100, 100/1, 136.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – izvršba z rubežem denarnih sredstev - ustalitev pristojnosti – stalno prebivališče dolžnika
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Tudi če bi med postopkom prišlo do spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, se po določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ take spremembe (praviloma) ne bi upoštevale, zaradi česar bi ostalo isto sodišče še naprej pristojno.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. ZVPNPP člen 10, 10-6, 12, 12/2. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 8, 39, 39/4.
ukrep tržnega inšpektorja – nepoštena poslovna praksa – dimnikarske storitve - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve
Odločitev v zadevi ni odvisna od odgovora na vprašanja, ki jih kot pomembna izpostavlja revident. Ta vprašanja zato glede na vsebino zadeve ne morejo biti pomembna pravna vprašanja, s katerimi bi revident lahko izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDDPO člen 6, 6/2. ZDDPO-1 člen 29. ZDDPO-2 člen 36.
davek od dohodka pravnih oseb – javno podjetje – upoštevanje davčne izgube iz preteklih let – zmanjšanje davčne osnove
Pri obračunavanju in plačevanju davka od dohodka pravnih oseb se lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove zaradi pokrivanja davčne izgube preteklih let, pri čemer se te izgube upoštevajo v višinah, ugotovljenih v predloženih davčnih obračunih za leta, v katerih je bila izkazana uveljavljana davčna izguba v skladu s predpisi, ki so veljali v letu nastanka davčne izgube.
privatizacija stanovanj – pravica do odkupa stanovanja - sklenitev pogodbe – izbrisani – prekluzivni rok za vložitev zahteve za odkup
Tožnica je izgubila pravico do odkupa stanovanja, ker je zamudila z vložitvijo zahteve za odkup, ki jo je podala po izteku dvoletnega prekluzivnega roka iz 123. člena SZ.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza - izbrisani – brezposelnost
Tožnik je odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo navezoval na nemožnost zaposlitve kot posledico izbrisa, zato so izhodišča zanju enaka: če tožnikova nezaposlenost ni posledica izbrisa, je logično, da ni vzročne zveze niti za materialno škodo (izgubljeni zaslužek) niti za nematerialno škodo (duševne bolečine) zaradi nezaposlenosti.
Pomanjkanje vzročne zveze med protipravnim ravnanjem tožene stranke in zatrjevano škodo (zaradi česar tožnikova odškodninska terjatev sploh ni nastala) in zastaranje terjatve (četudi bi obstajala) sta dva samostojna razloga, ki vsak zase privedeta do zaključka o neutemeljenosti uveljavljanega zahtevka.
Pravilno je stališče sodišč, da poroštvena pogodba med tožnico in toženko ni oderuška in da zato ni nična (prvi odstavek 141. člena ZOR). Stranke so v posojilnih pogodbah določile pogodbeno obrestno mero v višini, ki je bila enaka obrestni meri zamudnih obresti. Taka višina pogodbeno dogovorjenih obresti tudi po presoji revizijskega sodišča ni oderuška. Dovoljena pa je tudi glede na omejitve iz 399. člena ZOR. Toženka se v zvezi z dovoljenostjo obrestne mere pogodbenih obresti zmotno sklicuje na prvi odstavek 339. člena ZOR, saj niti v razmerju med upnico in glavno dolžnico niti v poroštvenem razmerju ne nastopajo le fizične osebe. Po ugotovitvah nižjih sodišč so se pogodbene stranke dogovorile za obrestno mero v višini R+25% in R+22%. Po oceni revizijskega sodišča tako določena višina obrestne mere pogodbenih obresti ne nasprotuje nobenemu od splošnih načel obligacijskega prava, zato so dogovorjene obresti v celoti dovoljene (četrti odstavek 399. člena ZOR).
Toženka neuspešno izpodbija zaključek sodišč o zapadlosti posojil s trditvami, da termin „do odpoklica“ ni pravni in da ne more določati roka izpolnitve (prim. sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 21/2004 z dne 22. 3. 2005). Zmotni so tudi revizijski zaključki, da je zaradi tega posojilna pogodba sklenjena za nedoločen čas in zato tudi glede porokovih obveznosti odprta v neskončnost. Negotovost glede zapadlosti lahko dolžnik prekine sam, saj lahko posojilo vrne predčasno (565. člen ZOR). Toženka se v reviziji tudi v zvezi z zapadlostjo dogovorjenih obresti neutemeljeno zavzema za uporabo tretjega odstavka 399. člena ZOR, saj rok za vrnitev posojila posebej ureja 562. člen ZOR. To določbo, ki v ničemer ne izključuje tožničine aktivne legitimacije v tej zadevi, sta sodišči pravilno uporabili.