PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015362
ZASP člen 72, 72/2, 146, 146/1, 147, 151, 151/1, 151/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
dopuščena revizija – avtorsko pravo - prostovoljno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – mehanične pravice – pooblastilo za izterjavo nadomestil – nadomestilo za reproduciranje glasbenih del na fonograme – pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišč, da je tožnik upravičen v svojem imenu in za račun avtorjev izterjevati plačila nadomestil za reproduciranje glasbenih del na fonograme.
ZVEtL člen 30, 30/3. SPZ člen 100, 105, 105/1, 105/4. SZ-1 člen 23. ZGO-1 člen 216, 216/1, 216/7, 217. ZLNDL člen 2, 2/1. OZ člen 92.
aktivna legitimacija - ničnost pogodbe - funkcionalno zemljišče - etažna lastnina - stvarna legitimacija - tožba za varstvo lastninske pravice - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - varstvo pravic etažnih lastnikov - lastninska pravica na skupnih delih - interes skupnih lastnikov
Postopek po ZVEtL ni edina, pač pa dodatna možnost varstva pravic etažnih lastnikov v zvezi z njihovo lastninsko pravico na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka.
Tožbeni zahtevek je oblikovan v skladu z zahtevo iz 100. člena SPZ, po katerem ima skupni lastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, saj tožnik zahteva ugotovitev skupne lastnine v korist vseh skupnih lastnikov. Za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembno, kaj je v interesu ostalih skupnih lastnikov. Njihove pravice (in obveznosti) skupnih delih (vključno z zemljiščem) so nujen, neločljiv sestavni del njihove lastninske pravice na posameznem delu stavbe.
Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki ga tožnik uveljavlja zaradi varstva pravic nasproti toženkama, ki zatrjujeta stvarnopravna upravičenja na istih nepremičninah, je relevantno le, da nepremičnine sodijo v kompleks zemljišč, na katerih so pravico uporabe pridobili (in na dan uveljavitve ZLNDL imeli) etažni lastniki in ne tožena stranka. Rešitev tega spora zato ne posega v medsebojna razmerja etažnih lastnikov in teh razmerij tudi ne ureja.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od ustaljene sodne prakse ni izkazan – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident ni primerjal odločbe in razlogov v svoji zadevi s sodno prakso Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje, še zlasti pa ni navedel, v katerem delu stališča sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi odstopajo od navedene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. V navedenih sodnih odločbah je Vrhovno sodišče na podlagi 43. člena ZUS-1 sprejelo stališče, da stranski udeleženec lahko v postopku, v katerem se odloča o dovolitvi posega v prostor, varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi. Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje pa ne odstopa od stališča, ustaljenega v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča, glede pravnega vprašanja, ki ga postavlja revident.
Zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig člen 59, 59/2. ZZK-1 člen 228, 228/1, 243. ZZK-95 člen 101, 123.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – poprava zemljiške knjige – neveljavnost vknjižbe – tožba za izpodbijanje zemljiškoknjižnega vpisa – izbrisna tožba – tožba na ugotovitve lastninske pravice
Položaj tožnice, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo, v postopku poprave zemljiške knjige pa je iz nje izpadla, je po vsebini primerljiv položaju nevknjiženega imetnika originarno pridobljene lastninske pravice. Zato lahko tožnica svoj položaj varuje z izbrisno tožbo ali s tožbo na ugotovitev lastninske pravice.
pridržanje v socialnovarstvenem zavodu brez privolitve – pritožba - nova dejstva in novi dokazi – meje pravnomočnosti
Odločitev sodišča prve stopnje je lahko temeljila le na dejstvih, ki so obstojala do trenutka, ko je o predlogu odločilo. Dejstva, ki so se pripetila oziroma nastala kasneje, s pravnomočnostjo odločbe niso zajeta. Zato se pravica v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze nanaša na dejstva in dokaze, ki so v času, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo, že obstajali, pa jih stranka iz upravičenih razlogov ni navajala oziroma predlagala.
ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015415
ZPP člen 11, 11/1, 14. ZOZP člen 7, 7/2. ZOR člen 177, 177/3, 193, 939.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – regres zavarovalnice – ugovori regresnega zavezanca – identično dejansko stanje
V regresnem sporu zavarovalnica dokazuje svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo – da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino - in dejstvo (ravnanje), ki po splošnih pogojih pomeni (zavarovančevo) kršitev te pogodbe; glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca – toženec se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo ali (in) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo (nastanek škode).
Tretja toženka je sicer smela pogodbeno prenesti na družbo R. d.o.o. posle sprejemanja nalogov za prenos delnic (3. točka prvega odstavka 76. člena ZTVP-1), ni pa zakon te možnosti predpisal tudi za prenos pooblastila za preverjanje identitete strank: določal je, da se mora borzno-posredniška družba pred vnosom vsakega naloga v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev z računa stranke prepričati o identiteti nalogodajalca (drugi odstavek 159. člena ZTVP-1). Preverba identitete je bila torej vezana na pravno dejanje prenosa delnic; ker je bil prenos v izključni pristojnosti borzno-posredniške družbe, je bila dolžnost slednje tudi ugotovitev identitete vsakokratnega nalogodajalca.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje – negatorna tožba – znatnejša škoda kot pravni standard – imisije – krajevno običajne razmere
Revizija se dopusti glede vprašanj ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s tem, da je pri ugotavljanju krajevno običajnih razmer na seji senata spremenilo dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje in ali je pravilno uporabljeno materialno pravo pri opredelitvi pravnega standarda večje oziroma znatnejše škode.
predlog dopustitev revizije – pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije predlog zavrnilo (prvi in drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Tožeča stranka je predlog za delegacijo pristojnosti vložila obenem s pritožbo zoper sklep, s katerim se je postopek na prvi stopnji končal. V tej fazi postopka tožnica nima več pravnega interesa za delegacijo pristojnosti v postopku na prvi stopnji.
povrnitev nepremoženjske škode – odmera pravične odškodnine - višina odškodnine – telesne bolečine – strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - zamudne obresti
Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je bila tožnici na drugi stopnji prisojena še nekoliko previsoka odškodnina. Ob upoštevanju, da je bila tožnica aktivna članica glasbene in plesne skupine ... in s tem tudi prepoznavna je pravično, da iz tega naslova sicer dobi nekoliko višjo odškodnino, ki pa po oceni revizijskega sodišča vendar ne more presegati 70.000 EUR oziroma 71 povprečnih plač.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča – delegacija iz tehtnih razlogov – odstranitev dvoma o nepristranosti sojenja – odškodninski spor – tožba zoper državo zaradi ravnanja sodišča
Zaradi odstranitve dvoma o nepristranosti sojenja pri stvarno in krajevno pristojnem Okrajnem sodišču v Kranju, je tako podan tehten razlog za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki pa ni krajevno pristojno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006115
ZKP člen 148a, 158a, 164, 178, 371, 371/1-11, 371/2. KZ člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – pravice obrambe – izvajanje dokazov – dokazni predlog – odločanje o dokaznem predlogu – predkazenski postopek – nujna preiskovalna dejanja - ogled kraja kaznivega dejanja – navzočnost osumljenca - zaslišanje osumljenca - kršitev kazenskega zakona – sostorilstvo
V času ogleda kraja dejanja, ki ga je opravila policija kot operativno kriminalistično dejanje v predkazenskem postopku, kasnejši obdolženci oziroma obsojenci še niso imeli položaja stranke v postopku, zato še ni bila podana dolžnost preiskovalnega sodnika iz drugega odstavka 178. člena ZKP.
Le če je dokazni predlog ustrezno konkretiziran in s tem sposoben obravnavanja, mora sodišče, če je dokaz podan v obdolženčevo korist, opraviti preizkus, ali je predlagani dokaz pravno relevanten, ali predlagani dokaz sploh obstaja, ali je obramba oboje izkazala z ustrezno stopnjo verjetnosti in ali bo dokaz v korist obdolženca oziroma zanj uspešen.
spor o pristojnosti - sklep o izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca
Res je sicer, da ima sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu po 134. členu ZIZ ugodi, učinek sklepa o izvršbi (tretji odstavek); vendar ni zaradi tega z nobeno zakonsko določbo predvidena oziroma odrejena kakršnakoli sprememba že obstoječe pristojnosti za nadaljnje vodenje odprtega izvršilnega postopka, ki je še v teku.
Celo če bi v imenu tožničine pravne prednice pogodbo res podpisala oseba brez pooblastila, bi bila ta kljub temu veljavna, ker sta jo tožničina pravna prednica in kasneje tožnica odobrili (prvi odstavek 88. člena ZOR). Po ugotovitvah sodišč jo je tudi tožnica vse do sporazuma 3. 10. 2003 spoštovala in štela za veljavno. Sama je stanovanje še nadalje pustila v posesti pete toženke, od nje pa je zahtevala plačilo kupnine.
V primeru neizpolnitve pogodbe z zaporednimi obveznosti, ta ni razdrta že po samem zakonu, pač pa le, če jo druga stranka razdre v skladu s pogodbenimi in zakonskimi pogoji (prim. 129. in 546. člen ZOR). Tožnica v tem postopku ni zatrjevala, da je pogodbo zaradi neizpolnjevanja obveznosti pete toženke razdrla (to bi morala storiti tudi po 127. členu ZOR, na katerega se sklicuje v reviziji). Nasprotno - zatrjevala je, da je prodajalka peto toženko pozivala na plačilo obrokov, torej na izpolnitev pogodbe.
ZKP člen 181, 201, 201/1-1, 202, 371, 371/1-11, 420, 420/5. URS člen 22.
pripor – odreditev pripora – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek – trajanje pripora – odreditev pripora iz novega pripornega razloga - utemeljen sum – begosumnost – enako varstvo pravic – odgovor obrambe na predlog za odreditev pripora - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – izčrpanje pravnih sredstev
Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitve pravnega sredstva), temveč tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev že v vloženih pravnih sredstvih).
Roki za pripor z odreditvijo pripora iz novega pripornega razloga ne začnejo teči znova, temveč se seštevajo.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – izjave strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – predložitev dokazov
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila. Iz določbe prvega odstavka 65. člena Zakona o graditvi objektov, ki določa, da mora stranka, ki v pisni izjavi ali na obravnavi nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze, jasno izhaja, da morajo biti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja trditve strank, ki gradnji nasprotujejo, podkrepljene z listinskimi dokazi, ki jih morajo predložiti stranke same.