Zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig člen 59, 59/2. ZZK-1 člen 228, 228/1, 243. ZZK-95 člen 101, 123.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – poprava zemljiške knjige – neveljavnost vknjižbe – tožba za izpodbijanje zemljiškoknjižnega vpisa – izbrisna tožba – tožba na ugotovitve lastninske pravice
Položaj tožnice, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo, v postopku poprave zemljiške knjige pa je iz nje izpadla, je po vsebini primerljiv položaju nevknjiženega imetnika originarno pridobljene lastninske pravice. Zato lahko tožnica svoj položaj varuje z izbrisno tožbo ali s tožbo na ugotovitev lastninske pravice.
pridržanje v socialnovarstvenem zavodu brez privolitve – pritožba - nova dejstva in novi dokazi – meje pravnomočnosti
Odločitev sodišča prve stopnje je lahko temeljila le na dejstvih, ki so obstojala do trenutka, ko je o predlogu odločilo. Dejstva, ki so se pripetila oziroma nastala kasneje, s pravnomočnostjo odločbe niso zajeta. Zato se pravica v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze nanaša na dejstva in dokaze, ki so v času, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo, že obstajali, pa jih stranka iz upravičenih razlogov ni navajala oziroma predlagala.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015362
ZASP člen 72, 72/2, 146, 146/1, 147, 151, 151/1, 151/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
dopuščena revizija – avtorsko pravo - prostovoljno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – mehanične pravice – pooblastilo za izterjavo nadomestil – nadomestilo za reproduciranje glasbenih del na fonograme – pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišč, da je tožnik upravičen v svojem imenu in za račun avtorjev izterjevati plačila nadomestil za reproduciranje glasbenih del na fonograme.
ZVEtL člen 30, 30/3. SPZ člen 100, 105, 105/1, 105/4. SZ-1 člen 23. ZGO-1 člen 216, 216/1, 216/7, 217. ZLNDL člen 2, 2/1. OZ člen 92.
aktivna legitimacija - ničnost pogodbe - funkcionalno zemljišče - etažna lastnina - stvarna legitimacija - tožba za varstvo lastninske pravice - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - varstvo pravic etažnih lastnikov - lastninska pravica na skupnih delih - interes skupnih lastnikov
Postopek po ZVEtL ni edina, pač pa dodatna možnost varstva pravic etažnih lastnikov v zvezi z njihovo lastninsko pravico na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka.
Tožbeni zahtevek je oblikovan v skladu z zahtevo iz 100. člena SPZ, po katerem ima skupni lastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, saj tožnik zahteva ugotovitev skupne lastnine v korist vseh skupnih lastnikov. Za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembno, kaj je v interesu ostalih skupnih lastnikov. Njihove pravice (in obveznosti) skupnih delih (vključno z zemljiščem) so nujen, neločljiv sestavni del njihove lastninske pravice na posameznem delu stavbe.
Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki ga tožnik uveljavlja zaradi varstva pravic nasproti toženkama, ki zatrjujeta stvarnopravna upravičenja na istih nepremičninah, je relevantno le, da nepremičnine sodijo v kompleks zemljišč, na katerih so pravico uporabe pridobili (in na dan uveljavitve ZLNDL imeli) etažni lastniki in ne tožena stranka. Rešitev tega spora zato ne posega v medsebojna razmerja etažnih lastnikov in teh razmerij tudi ne ureja.
Pravilno je stališče sodišč, da poroštvena pogodba med tožnico in toženko ni oderuška in da zato ni nična (prvi odstavek 141. člena ZOR). Stranke so v posojilnih pogodbah določile pogodbeno obrestno mero v višini, ki je bila enaka obrestni meri zamudnih obresti. Taka višina pogodbeno dogovorjenih obresti tudi po presoji revizijskega sodišča ni oderuška. Dovoljena pa je tudi glede na omejitve iz 399. člena ZOR. Toženka se v zvezi z dovoljenostjo obrestne mere pogodbenih obresti zmotno sklicuje na prvi odstavek 339. člena ZOR, saj niti v razmerju med upnico in glavno dolžnico niti v poroštvenem razmerju ne nastopajo le fizične osebe. Po ugotovitvah nižjih sodišč so se pogodbene stranke dogovorile za obrestno mero v višini R+25% in R+22%. Po oceni revizijskega sodišča tako določena višina obrestne mere pogodbenih obresti ne nasprotuje nobenemu od splošnih načel obligacijskega prava, zato so dogovorjene obresti v celoti dovoljene (četrti odstavek 399. člena ZOR).
Toženka neuspešno izpodbija zaključek sodišč o zapadlosti posojil s trditvami, da termin „do odpoklica“ ni pravni in da ne more določati roka izpolnitve (prim. sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 21/2004 z dne 22. 3. 2005). Zmotni so tudi revizijski zaključki, da je zaradi tega posojilna pogodba sklenjena za nedoločen čas in zato tudi glede porokovih obveznosti odprta v neskončnost. Negotovost glede zapadlosti lahko dolžnik prekine sam, saj lahko posojilo vrne predčasno (565. člen ZOR). Toženka se v reviziji tudi v zvezi z zapadlostjo dogovorjenih obresti neutemeljeno zavzema za uporabo tretjega odstavka 399. člena ZOR, saj rok za vrnitev posojila posebej ureja 562. člen ZOR. To določbo, ki v ničemer ne izključuje tožničine aktivne legitimacije v tej zadevi, sta sodišči pravilno uporabili.
vabilo na glavno obravnavo – vročanje - osebna vročitev – izostanek z naroka – domnevni umik tožbe
Glede na določbo sedmega odstavka 142. člena ZPP se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu pooblaščencu ali zakonitemu zastopniku. To pa ne pomeni, da mora sodišče pisanje vročati v dvojniku. Presoji pooblaščenca je prepuščena odločitev, na kašen način bo o pisanju, ki ga je zanj prejel s strani sodišča, obvestil svojega mandanta, pri čemer ne gre nujno za pisno obveščanje.
Pravilna je bila tudi zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem razpravljajočega sodnika o obstoju dogovora med njim in tožnikovim pooblaščencem o vsebini razpisanega naroka in o tem, da bi zadoščalo, da se naroka udeleži odvetniška pripravnica brez opravljenega pravniškega državnega izpita. Tak dogovor, tudi če bi obstajal, ne more učinkovati v smislu razveljavitve določb in zahtev procesnega zakona. Zato je dokazovanje obstoja tovrstnega dogovora nepomembno za odločitev o pravilnosti uporabe določbe četrtega odstavka 282. člena ZPP.
SZ člen 117, 123. MSVN, Priloga G člen 6. ZustS člen 1, 1/3, 40, 4072.
privatizacija stanovanj – pravica do odkupa stanovanja – tujci - stalno bivališče v Republiki Sloveniji – rok za zahtevo za odkup – prekluzivni rok
V izreku odločbe U-I-246/02 Ustavno sodišče ni posegalo na druga pravna področja, v katera je bilo državljanom drugih republik (morebiti) poseženo zaradi nepriznanja stalnega prebivanja od dneva, ko se je zaradi osamosvojitve RS spremenil njihov pravni status v status tujca. Zapis v 23. točki obrazložitve, da bodo z vzpostavitvijo stalnega prebivanja za nazaj te pravice lahko uveljavljali v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna pravna področja, ni (samostojna) pravna podlaga za presojo utemeljenosti tožnikovega zahtevka, pač pa napotuje na predpise z matičnega področja.
Po 6. členu Priloge G MSVN se notranja zakonodaja vsake države naslednice v zvezi s stanovanjskimi pravicami enako uporablja za vse osebe, ki so bile državljani SFRJ in so imele take pravice brez kakršnega koli razlikovanja na podlagi spola, rase, barve, jezika, vere, političnega ali drugega mnenja, narodnostnega ali socialnega izvora, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva ali drugega stanja. Tudi ta določba torej pripelje do uporabe SZ in spoštovanja prekluzivnih rokov (notranja zakonodaja), ki so veljali za vse osebe (tudi državljane RS) pri uveljavljanju pravice do privatizacijskega odkupa stanovanj.
dovoljenost revizije – ukrep gradbenega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – primerljivost odločitev – primerjava dejanskega in pravnega stanja – neizkazane zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je mogoče z uspehom uveljavljati le, če revident natančno in konkretno opredeli pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navede okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opravi primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop in zatrjevano odstopanje tudi utemelji.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006130
ZKP člen 344, 371, 371/1-11. KZ člen 262. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - sprememba obtožbe - pravice obrambe - sprememba pravne opredelitve – kršitev kazenskega zakona – nevestno delo v službi - zakonski znaki kaznivega dejanja
Za storitev kaznivega dejanja nevestnega dela v službi je potrebna naklepna oblika glede izvršitve dejanja, subjektivni odnos storilca do posledice pa se približuje pojmu malomarnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča – dolgotrajnost postopka – sodni izvedenec kot stranka v postopku
Dolgotrajnost postopka in morebitne nepravilnosti v postopku oziroma pri delu sodišča niso tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, pa tudi ne okoliščina, da je toženec sodni izvedenec. Sodni izvedenec ni imenovan le za določeno sodišče, pač pa za območje cele države in lahko sodeluje s sodniki vseh sodišč v državi. Pogostejše sodelovanje v postopkih pri posameznem sodišču pa ni takšen razlog, da bi povzročil realen dvom v pristranskost sojenja.
predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta zavrženje predloga za dopustitev revizije
Na podlagi navedenih podatkov Vrhovno sodišče ne more ugotoviti, ali vrednost izpodbijane odločitve presega 2.000 EUR. Ker navedene pomanjkljivosti v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti, predlagateljica pa predloga tudi ne more več pravočasno dopolniti, je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP predlog zavrglo.
Glede na pravilno ugotovitev, da ustna pogodba sploh še ni obstajala, temveč je šlo v zapuščinskem postopku zgolj za pogajanja, tudi o realizaciji ustne pogodbe ni mogoče govoriti.
Pravnomočna zavrnilna sodba (zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije) ne pomeni negativne procesne predpostavke pravnomočno razsojene stvari za vložitev nove tožbe, ki na pasivni strani zajame vse nujne sospornike. Upoštevajoč navedeno in izhodišče, da je zastaranje uvedeno zaradi pasivnosti upnika (ki pa v obravnavani zadevi ni bil pasiven, novo tožbo je vložil v treh mesecih), je materialnopravno zmotno stališče pritožbenega sodišča, da je zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine zastaral.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 25. ZIZ člen 15, 100, 100/1, 136.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – izvršba z rubežem denarnih sredstev - ustalitev pristojnosti – stalno prebivališče dolžnika
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Tudi če bi med postopkom prišlo do spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, se po določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ take spremembe (praviloma) ne bi upoštevale, zaradi česar bi ostalo isto sodišče še naprej pristojno.
posledice neizpolnitve pogodbe - ara – vrnitev dvojne are – fiksna pogodbena obveznost
Ker je za neizpolnitev pogodbe odgovoren toženec, ki je prejel aro, sta tožnika v skladu z drugim odstavkom 65. člena OZ upravičena do plačila dvojne are.
ZUS-1 člen 17, 17/5, 36, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4. ZDU-1 člen 38. ZVRS-F člen 4.
inšpekcijski ukrep – pravočasnost tožbe – prepozna tožba - vročanje s fikcijo - sporočilo o prispelem pismu – javna listina – trditveno in dokazno breme – sprememba pristojnosti ministrstva
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini (sporočilu o prispelem pismu) dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tistega, ki to dokazuje. Glede na listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v upravnih spisih, pritožnika tega bremena nista izpolnila s trditvijo, da druga tožnica sporočila o prispelem pismu ni prejela, in z dokaznim predlogom za opravo poizvedb pri pošti.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi izkoriščanja mineralnih surovin – višina odškodnine – tržna vrednost surovine – vštevanje stroškov
Ker mineralna surovina v raščenem stanju ni v prometu, saj sploh (še) ni stvar v stvarnopravnem pomenu, tržne cene ne more imeti. Tržno ceno ima lahko (šele) mineralna surovina v razsutem stanju, ki je stvar in je v prometu. Pretvorba iz raščenega v razsuto stanje je povezana s stroški. Tudi ti niso ugotovljeni. Glede vprašanja, ali se pri izračunu odškodnine stroški odštevajo od tržne cene, in če se, kateri, se je Vrhovno sodišče že opredelilo v zadevi III Ips 81/2007.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih – višina dohodkov enega od zakoncev – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Bistveno višji dohodki enega od zakoncev se ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino morajo odraziti v večjem deležu na skupnem premoženju.