ZUS-1 člen 4, 4/1, 28, 33, 33/1, 33/2. ZPPreb člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/6, 7, 7/5, 7/7, 7.b, 7.b/2, 12, 12/3, 12/6. ZTuj-2 člen 109. ZUP člen 180.a, 210, 211, 255.
tujec – prijava začasnega prebivališča – dovoljenje za prebivanje – neizdaja dovoljenja – molk organa – tožba zaradi kršitve človekovih pravic ali redni upravni spor
Tožnik bo lahko uveljavljal izdajo pisnega upravnega akta glede njegove prijave začasnega prebivališča s pritožbo zaradi molka upravnega organa na podlagi 255. člena ZUP oziroma s tožbo na podlagi 28. člena ZUS-1, zoper dokončen akt, s katerim bo upravni organ odločil o njegovi pritožbi, pa bo imel sodno varstvo v „rednem“ upravnem sporu. Ker v obravnavanem primeru torej obstaja možnost „rednega“ upravnega spora, je bila tožnikova tožba, vložena po 4. členu ZUS-1, utemeljeno zavržena.
negatorna tožba – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – pravni naslov za pridobitev lastninske pravice – predpogodba – dobrovernost posestnika
Toženec nepremičnine ni uporabljal kot dobroverni posestnik, saj za zatrjevano posest ni imel nobene pravne podlage (pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice) in je zato vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da nepremičnina, ki jo ima v posesti, ni njegova. Predpogodba ga namreč ni upravičevala do prenosa lastninske pravice, temveč zgolj do sklenitve prodajne pogodbe.
dovoljenost revizije – nedenarni zahtevek - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – zavrženje revizije
Tožnica je v tožbi glede svojih nedenarnih zahtevkov res navedla vrednost spornega predmeta v višini 400.000,00 EUR. Vendar je sodišče prve stopnje že 29. 2. 2010 (pred glavno obravnavo), v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP, določilo vrednost spornega predmeta na 16.691,70 EUR. Tožnica sklepa o določitvi vrednosti tudi ni izpodbila s pravnim sredstvom. Zato je to vrednost treba upoštevati pri odločitvi o dovoljenosti revizije.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZUP člen 42, 43. ZLS člen 93. ZFO člen 22. ZFO-1 člen 36.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – odmera – vračilo - občina – pravni interes
Z izpodbijano odločbo ni bilo poseženo v revidentkino pravico ali pravno korist, saj ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v posameznem postopku odmere in vračila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa.
stroški kazenskega postopka – povrnitev stroškov – zagovornik po pooblastilu
Zagovornik je v imenu obdolženca in v njegovo korist upravičen priglasiti in zahtevati povrnitev potrebnih izdatkov obdolženca in potrebnih izdatkov ter nagrade njegovih zagovornikov.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – izvajanje dokazov - prepoznava predmetov in oseb – prepoznava obtoženca na glavni obravnavi - izpovedba priče – zaslišanje preko videokonference – navzočnost zagovornika – presoja pritožbenih navedb
Zgolj kritika pritožbenega sodišča, da pritožbenih očitkov ni obravnavalo natančno in osredotočeno, ne zadostuje za utemeljitev vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo (prvega odstavka 395. člena ZKP) in vplivom te kršitve na zakonitost sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VS3005367
ZDSS-1 člen 5. ZDR člen 57. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – plačilo odškodnine
Ker po podatkih tožbe tožnik ni zaposlen pri toženi stranki, ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določb točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Prav tako v zadevi ni podatkov, da bi imel tožnikov delodajalec status delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku v smislu 57. člena ZDR, in zato tožnik ni mogel biti napoten na delo k prvi toženi stranki v smislu določb 57. do 62. člena navedenega zakona. Le v tem primeru bi lahko bila na podlagi določb točke c prvega odstavka in drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana stvarna pristojnost delovnega sodišča tudi za samostojni spor med tožnikom in prvotoženo stranko ter njeno zavarovalnico.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – delovni spor - industrijska lastnina – cesija terjatve
Tožeča stranka je na podlagi pogodbe o odstopu terjatve singularni pravni naslednik A. Z., zato so nanjo prenesene vse pravice in pravni položaji, ki se nanašajo na preneseno terjatev. Tožeča stranka zahteva od tožene stranke plačilo odškodnine, zato je za odločitev v sporu glede na d) točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 v povezavi z b) točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
ZDSS-1 člen 7, 7/2. ZPP člen 25, 25/2, 481, 481/1, 481/1-1.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - refundacija nadomestila plače – gospodarski spor
Ker iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da gre za spor o refundaciji nadomestila plače, ki naj bi jo delodajalec izplačal svojemu delavcu, je očitno, da ne gre za spor o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje, torej tudi ne gre za spor o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev oziroma škode v zvezi s tem področjem (v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZDSS-1).
Stranka mora v postopku nadzora konkretizirano navesti in utemeljiti svoje vsebinske navedbe in dokazne predloge. Z zgolj pavšalnim sklicevanjem na dokazne predloge iz postopka pred izdajo odpravljene odločbe pa prva tožnica v ponovljenem postopku (v dani procesni situaciji) ni substancirala relevantnosti spornega dokaznega predloga, to je zaslišanja predsednika uprave prve tožeče stranke.
Pri presoji usklajenega delovanja po tretji alineji 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1, je namreč ključno to, da mora iz teh drugih okoliščin v zvezi s pridobitvami delnic izhajati skupni namen tožnic po pridobitvi kontrole v ciljni družbi C. Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno, kako je iz obravnavanih okoliščin, konkretno glede spornega posla pridobitve delnic X, razviden skupni kontrolni namen tožnic. Pri tem Vrhovno sodišče poudarja, da močna kapitalska povezanost dveh družb ter posledično vse njene ekonomske in pravne posledice nikakor niso nepomembne okoliščine pri presoji usklajenega delovanja. Vendarle pa same po sebi, glede na jasno zakonsko normo, ne morejo kot take samostojno tvoriti domnevne baze.
Metodološko je pravilna celostna obravnava ugotovljenih znakov usklajenega delovanja, saj obstoj posameznega znaka še ne zadostuje za materialnopravni zaključek o usklajenem delovanju. Posamezen znak namreč ne predstavlja odločilnega dokaza, ampak zgolj posreden dokaz, ki izhaja iz okoliščin vsakokratnega primera. Kadar pa je teh znakov več in so med seboj časovno v sosledju logično povezani, očitno in prepričljivo kažejo, da je ravnanje motivirano s pridobitvijo in utrditvijo kontrole nad ciljno družbo (več kot je znakov, toliko bolj zanesljivo). Vendar pa je pri takšni obravnavi pomembno, da predmetni tržni regulator ostane strogo znotraj zakonsko predpisanih pogojev. Zato Vrhovno sodišče v obravnavi zadevi ponovno poudarja, da iz zakonskega besedila jasno izhaja, da morajo biti vsi relevantni znaki (oziroma okoliščine) usklajenega delovanja (po 1. točki drugega odstavka 8. člena ZPre-1) podani v času pridobivanja vrednostnih papirjev v ciljni družbi, kar pomeni, da so v okoliščinah konkretnega primera lahko pravno upoštevni le tisti znaki usklajenega delovanja, ki so bili podani v času sporne pridobitve delnic X v ciljni družbi (C.).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006096
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2. KZ člen 325.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotja v razlogih - izvajanje dokazov – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo – kršitev kazenskega zakona - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
Udeleženci v prometu so glede na splošna pravila previdnosti v prometu dolžni računati tudi s kršitvami cestnoprometnih predpisov v razumnih mejah, ne pa z nerazumno vožnjo drugih udeležencev v prometu.
Preneseno na konkretni primer pomeni, da ne gre terjati od voznika, ki zavija v križišču levo, da bo svojo pozornost usmerjal tako daleč naprej, da bo lahko ne le zaznal marveč tudi ocenil hitrost vozila, ki pelje nasproti z nerazumno visoko hitrostjo, ki presega 150 % dovoljeno hitrost.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obnova kazenskega postopka – novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti izraža le nestrinjanje glede ocene sodišča, da v zahtevi za obnovo kazenskega postopka predlagani dokazi očitno niso taki, da bi se mogla na njihovi podlagi dovoliti obnova kazenskega postopka - po vsebini torej uveljavlja nedovoljen razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 248, 248/3, 260, 260-1, 267, 267/2.
sprememba gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Če gre za odločitev o dovoljenosti obnove, pravna vprašanja, ki se ne nanašajo na izpolnjevanje pogojev za dovoljenost obnove, niso pomembna po vsebini te zadeve. Revizija tudi ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
Revidentka tudi ni izkazala, da bi ji zaradi izpodbijane odločitve nastale zelo hude posledice, saj ni navedla, kako naj bi ji bila zaradi izpodbijane odločbe onemogočena normalna uporaba njene nepremičnine.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1, 98/5.
fotokopija pooblastila za revizijo – nepredložitev pooblastila - zavrženje revizije
Ker je odvetnik vloženi reviziji priložil fotokopijo revidentkinega pooblastila za zastopanje, na kateri je originalen le žig odvetnika in njegov podpis, ne pa tudi podpis pooblastitelja, se šteje, da pooblastilo reviziji sploh ni bilo priloženo.
stroški postopka - odvetniški stroški - predlog za dopolnitev sodbe - rok - prepozen predlog
Neodločitev o v tožbi priglašenem DDV na odvetniške storitve pomeni podlago za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe v smislu prvega odstavka 325. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 (ne pa predloga za popravo sodbe), katerega pa mora stranka na podlagi 325. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 vložiti v 15 dneh od prejema sodbe.