Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da mu je delovno razmerje prenehalo zato, ker mu delodajalec zaradi njegove invalidnosti ni mogel več zagotavljati ustreznega dela, ne pa zaradi izbrisa iz registra evidenc stalnega prebivalstva, je višje sodišče odločilo, da je pravilna ocena sodišče prve stopnje, da tožnik niti ni dokazal, da bi bile njegove duševne bolečine posledica zatrjevanega protipravnega ravnanja tožene stranke poleg tega pa tudi ne, da bi bile te bolečine takšne intenzivnosti, da bi upravičevale prisojo denarne odškodnine.
povrnitev škode – odgovornost delodajalca - odgovornost države – dejanje storjeno pod plaščem avtoritete – policist – zloraba pooblastil – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza
Tudi za dejanja, ki jih delavec skrije pod plašč avtoritete svoje službe, torej, ko gre očitno za hudo zlorabo pooblastil, je lahko podana odgovornost delodajalca. Pri presoji, ali gre za dejanje, ki je v vzročni zvezi z delom, je vselej treba izhajati iz okoliščin konkretnega primera. Prav način izvršitve škodnega dejanja lahko pomeni zvezo med vlogo in položajem delavca na delu in njegovim dejanjem, predvsem, kadar brez te zveze povzročitelj ne bi imel možnosti, da sploh stori škodljivo dejanje.
denacionalizacija – revizija zoper ugodilno sodbo – odpravljen izpodbijani upravni akt – upravni postopek ni končan – pravni interes
Revizija tožeče stranke zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana le, če je o odločilnih (ne vseh pravno relevantnih) dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – dvom v nepristranskost sodišča
Dejstvo, da tožeča stranka, njen zakoniti zastopnik in pooblaščena odvetniška pisarna večkrat nastopajo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, samo po sebi ni razlog za delegacijo krajevne pristojnosti.
SPZ člen 39, 72, 72/2. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2. ZPND. ZPol člen 39a, 39b.
tožba na izpraznitev stanovanja - zahtevek za izselitev nekdanjega izvenzakonskega partnerja iz skupnega stanovanja – skupno premoženje – varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic
Toženec je upravičen uporabljati sporno stanovanje kot skupni lastnik (drugi odstavek 72. člena SPZ). Poleg tega je to stanovanje tudi po razpadu zunajzakonske skupnosti pravdnih strank ostalo njegovo domovanje. Zato bi ugoditev tožničinemu zahtevku nesorazmerno in neupravičeno posegla tudi v toženčevo pravico do nedotakljivosti stanovanja.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – revizija, ki jo vloži stranka sama – pomanjkanje postulacijske sposobnosti – pravniški državni izpit
Po ustaljeni sodni praksi sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – elektronska izvršba - COVL
Sodišče ob tem, ko odstopa zadevo pristojnemu sodišču, upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če je slednjega upnik uveljavljal in ga priložil predlogu za izvršbo, pri čemer v postopku elektronske izvršbe skladno z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (Ur. l. RS, št. 121/2007) zadošča, da je pri rubriki „oznaka listine“ naveden podatek o listini, ki vsebuje sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti sodišča, pri rubriki „sedež sodišča“ pa vpisan kraj, v katerem ima sodišče, čigar pristojnost je dogovorjena, sedež.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – delovni spor - industrijska lastnina – cesija terjatve
Tožeča stranka je na podlagi pogodbe o odstopu terjatve singularni pravni naslednik A. Z., zato so nanjo prenesene vse pravice in pravni položaji, ki se nanašajo na preneseno terjatev. Tožeča stranka zahteva od tožene stranke plačilo odškodnine, zato je za odločitev v sporu glede na d) točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 v povezavi z b) točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VS3005367
ZDSS-1 člen 5. ZDR člen 57. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – plačilo odškodnine
Ker po podatkih tožbe tožnik ni zaposlen pri toženi stranki, ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določb točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Prav tako v zadevi ni podatkov, da bi imel tožnikov delodajalec status delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku v smislu 57. člena ZDR, in zato tožnik ni mogel biti napoten na delo k prvi toženi stranki v smislu določb 57. do 62. člena navedenega zakona. Le v tem primeru bi lahko bila na podlagi določb točke c prvega odstavka in drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana stvarna pristojnost delovnega sodišča tudi za samostojni spor med tožnikom in prvotoženo stranko ter njeno zavarovalnico.
ZDSS-1 člen 7, 7/2. ZPP člen 25, 25/2, 481, 481/1, 481/1-1.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - refundacija nadomestila plače – gospodarski spor
Ker iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da gre za spor o refundaciji nadomestila plače, ki naj bi jo delodajalec izplačal svojemu delavcu, je očitno, da ne gre za spor o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje, torej tudi ne gre za spor o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev oziroma škode v zvezi s tem področjem (v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZDSS-1).
Stranka mora v postopku nadzora konkretizirano navesti in utemeljiti svoje vsebinske navedbe in dokazne predloge. Z zgolj pavšalnim sklicevanjem na dokazne predloge iz postopka pred izdajo odpravljene odločbe pa prva tožnica v ponovljenem postopku (v dani procesni situaciji) ni substancirala relevantnosti spornega dokaznega predloga, to je zaslišanja predsednika uprave prve tožeče stranke.
Pri presoji usklajenega delovanja po tretji alineji 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1, je namreč ključno to, da mora iz teh drugih okoliščin v zvezi s pridobitvami delnic izhajati skupni namen tožnic po pridobitvi kontrole v ciljni družbi C. Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno, kako je iz obravnavanih okoliščin, konkretno glede spornega posla pridobitve delnic X, razviden skupni kontrolni namen tožnic. Pri tem Vrhovno sodišče poudarja, da močna kapitalska povezanost dveh družb ter posledično vse njene ekonomske in pravne posledice nikakor niso nepomembne okoliščine pri presoji usklajenega delovanja. Vendarle pa same po sebi, glede na jasno zakonsko normo, ne morejo kot take samostojno tvoriti domnevne baze.
Metodološko je pravilna celostna obravnava ugotovljenih znakov usklajenega delovanja, saj obstoj posameznega znaka še ne zadostuje za materialnopravni zaključek o usklajenem delovanju. Posamezen znak namreč ne predstavlja odločilnega dokaza, ampak zgolj posreden dokaz, ki izhaja iz okoliščin vsakokratnega primera. Kadar pa je teh znakov več in so med seboj časovno v sosledju logično povezani, očitno in prepričljivo kažejo, da je ravnanje motivirano s pridobitvijo in utrditvijo kontrole nad ciljno družbo (več kot je znakov, toliko bolj zanesljivo). Vendar pa je pri takšni obravnavi pomembno, da predmetni tržni regulator ostane strogo znotraj zakonsko predpisanih pogojev. Zato Vrhovno sodišče v obravnavi zadevi ponovno poudarja, da iz zakonskega besedila jasno izhaja, da morajo biti vsi relevantni znaki (oziroma okoliščine) usklajenega delovanja (po 1. točki drugega odstavka 8. člena ZPre-1) podani v času pridobivanja vrednostnih papirjev v ciljni družbi, kar pomeni, da so v okoliščinah konkretnega primera lahko pravno upoštevni le tisti znaki usklajenega delovanja, ki so bili podani v času sporne pridobitve delnic X v ciljni družbi (C.).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006096
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2. KZ člen 325.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotja v razlogih - izvajanje dokazov – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo – kršitev kazenskega zakona - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
Udeleženci v prometu so glede na splošna pravila previdnosti v prometu dolžni računati tudi s kršitvami cestnoprometnih predpisov v razumnih mejah, ne pa z nerazumno vožnjo drugih udeležencev v prometu.
Preneseno na konkretni primer pomeni, da ne gre terjati od voznika, ki zavija v križišču levo, da bo svojo pozornost usmerjal tako daleč naprej, da bo lahko ne le zaznal marveč tudi ocenil hitrost vozila, ki pelje nasproti z nerazumno visoko hitrostjo, ki presega 150 % dovoljeno hitrost.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - konkretizacija pravnega vprašanja in zatrjevanega odstopa - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident, ki zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, kot pogoj za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, navesti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
Obresti iz prvega odstavka 99. člena ZDavP-2 so specifičen primer nadomestila zaradi preplačanega davka, ki je urejen kot upravnopravna stvar, zato je treba ureditev razlagati ozko. To po eni strani pomeni, da se ureditev ne nanaša na vse primere neupravičenega plačila ali preplačila davka in po drugi strani, da te ureditve ni mogoče enačiti s splošno ureditvijo odškodninske odgovornosti države v smislu 26. člena URS.
prenehanje veljavnosti gradbenega dovoljenja – pomembno pravno vprašanje - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – neizkazane zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Če ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Za izpolnjevanje pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča, da revident navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe Zakona o graditvi objektov, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje, če pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ne izpostavi natančno in konkretno.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.
ZUS-1 člen 75, 75/1, 85, 85/1. ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi (2002) standard 5, 5-25, 21, 21-12.
davek od dobička pravnih oseb – dovoljena revizija - popravek vrednosti terjatev – pogoj za odpis terjatev – verodostojna knjigovodska listina
Odpisi in popravki vrednosti terjatev se morajo opraviti na podlagi ustreznih verodostojnih listin, ki dvomljivost ali spornost terjatev verjetno izkazujejo, da bi bili davčno priznani.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZGO-1 člen 61, 61/2.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje – soglasje etažnih lastnikov – soglasje dano na konkretno dokumentacijo – ustaljena upravnosodna praksa vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V odločbi o zavrnitvi izdaje gradbenega dovoljenja obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
V upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se je ustalilo stališče, da se v postopkih izdaje dovoljenj za gradnjo upoštevajo le tista soglasja, ki so dana za konkreten poseg, ki je predmet gradbenega dovoljenja, da se mora soglasje nanašati na projektno dokumentacijo, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Ponovno odločanje o tem vprašanju ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in ker izpodbijana sodba od te upravnosodne prakse ne odstopa, pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.