ZUS-1 člen 40, 40/3, 63, 63/1. ZMZ člen 35, 51, 51/1-2, 51/2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
priznanje mednarodne zaščite – omejitev gibanja – neverodostojnost izjave
Tožnik je navajal, da ni zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Italiji oziroma takoj po prihodu v Slovenijo zato, ker ni bil seznanjen, da za tako zaščito lahko zaprosi. Ta izjava je bila po presoji Vrhovnega sodišča pravilno ocenjena kot neverodostojna, saj bi tožnik v treh mesecih po odhodu iz matične države lahko poizvedel o možnosti mednarodne zaščite pred zatrjevano diskriminacijo s strani hrvaških pravosodnih organov. Zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča podan razlog za omejitev gibanja iz druge alineje 51. člena v zvezi s 5. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
Tožnikovo ravnanje kaže, da Republika Slovenija zanj ni bila ciljna država, na kar kaže tudi njegova navedba, da je prišel v Republiko Slovenijo le zato, da bi si uredil dokumente, nato pa odšel nazaj v Italijo, kjer je že bival tri mesece. Zato je utemeljeno sklepanje tako tožene stranke kot tudi sodišča prve stopnje, da je s tem, ko je zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji po nastanitvi v centru za tujce, zaprosil za zaščito zato, da iz države ne bi bil prisilno odstranjen in izročen Republiki Hrvaški. S tem pa je po presoji Vrhovnega sodišča podan tudi razlog za omejitev gibanja iz druge alineje 51. člena ZMZ v zvezi s 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V določbi, s katero je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena, obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Pavšalna in z ničemer izkazana navedba o škodi, ki naj bi revidentu nastala zaradi nezmožnosti uporabe poslovnega prostora, ker mu ni dovoljena rekonstrukcija in pozidava, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne izkazuje.
odstranitev objekta – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. S tem sklepom namreč ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika.
Izpodbijani sklep, s katerim se dovoljuje izvršba, ker inšpekcijski zavezanec ni sam v roku izpolnil z izvršilnim naslovom naloženih obveznosti, tudi ni sklep iz iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZDoh-2 člen 46, 48, 48/3, 59. ZVis člen 16, 17, 52, 60, 61. ZDS člen 44. ZDavP-2 člen 308, 308/1.
dovoljena revizija - dohodnina - normirani odhodki – vpis v davčni register – vpis v drug register – visokošolska dejavnost
Visokošolskega izobraževanja ni mogoče opravljati v obliki dejavnosti, kot jo določa prvi odstavek 48. člena ZDoh-2, in zato se tudi odhodki, ki iz te vrste dejavnosti nastanejo, ne morejo ugotavljati v obliki normiranih odhodkov.
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1. KZ člen 3, 3/2, 311, 311/3. KZ-A. KZ-B.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev kaznivega dejanja – prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja – uporaba milejšega zakona
Za presojo, kateri zakon je milejši, je treba primerjati zakonske znake pri obeh kaznivih dejanjih (tretji odstavek 311. člena KZ po spremembi KZ-B in drugi odstavek 311. člena KZ po spremembi KZ-A), kot tudi predpisane kazenske sankcije zanju. Končna presoja, kateri zakon je milejši, je odvisna od konkretnega opisa zakonskih znakov v vsakem posameznem obravnavanem primeru.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 279.
sprememba zarisa posestne meje – ničnost – dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V sklepu, s katerim je bila zahteva za izrek ničnosti spremembe posestne meje zavržena, obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Vprašanje, ali je mogoče za nične izreči le odločbe in sklepe, s katerimi je bilo odločeno o vsebinskih vprašanjih, glede na jasno določbo 279. člena ZUP, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pavšalna in z ničemer izkazana navedba o premoženjski škodi, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne izkazuje.
ZKP člen 18, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – prosta presoja dokazov – izvajanje dokazov – pravice obrambe – zaslišanje priče – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Dokazi, ki tekom predkazenskega in kazenskega postopka postanejo neizvedljivi, na samo zakonitost in pravilnost sodbe nimajo neposrednega vpliva, vplivajo pa lahko na kvaliteto in kvantiteto zbranega dokaznega gradiva in v zvezi s tem na vprašanje, ali je kaznivo dejanje obdolžencu dokazano.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 77, 78, 98, 98/4. ZGD-1 člen 33, 33/1, 35, 35/1.
dovoljenost revizije – zastopanje pravne osebe – pooblastilo prokurista za vložitev revizije – obseg prokure
Prvi odstavek 35. člena ZGD-1 ureja le pooblastilo prokuristov na materialnopravnem, ne pa tudi na procesnem področju. Zato prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v sodnem postopku in tudi ne pooblastiti oziroma pooblastila prenesti na drugo osebo.
ZDDPO člen 11, 12, 12/1. Slovenski računovodski standardi (2002) standard 3, 3-23, 21, 22.
davek od dobička pravnih oseb – dovoljena revizija – davčno nepriznani odhodki - prodaja dolgoročne finančne naložbe - razlika med čistim iztržkom in knjigovodsko vrednostjo naložbe – prevzem poroštva - odhodki, ki niso neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov
Na podlagi SRS 3.23 nastanejo ob odtujitvi dolgoročne finančne naložbe finančni odhodki le v primeru, če je knjigovodska vrednost dolgoročne finančne naložbe večja od čistega iztržka zanjo. Ker revidentka v obravnavanem letu ni imela več knjigovodske vrednosti te dolgoročne finančne naložbe oziroma je bila ta vrednost 0 SIT, prav tako v tem letu ni imela čistega iztržka zanjo, razlika med knjigovodsko vrednostjo dolgoročne finančne naložbe (0 SIT) in čistim iztržkom zanjo (0 SIT), znaša 0 SIT. Ker je v obravnavani zadevi evidentirani odhodek pri prodaji te dolgoročne finančne naložbe, večji od razlike med knjigovodsko vrednostjo dolgoročne finančne naložbe in čistim iztržkom zanjo, na podlagi SRS 3.23 ter 11. člena ZDDPO ne more biti davčno priznan odhodek.
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je pravilen tudi zaključek davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da odhodki v zvezi s prevzemom poroštva za drugo družbo, in to po tem, ko je bil že objavljen začetek prisilne poravnave nad to družbo, niso poslovno potrebni ter tudi ni potrebni za pridobivanje dobička oziroma povezani z obdavčenimi prihodki, zato gre v tem delu za davčno nepriznane odhodke na podlagi prvega odstavka 12. člena ZDDPO in 2. člena Pravilnika o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3, 84, 84/2. ZDen člen 32, 32/2.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – ovire za vračanje v naravi - zazidano stavbno zemljišče – pravnoodločilno obdobje ugotavljanja obstoja ovire – zelo hude posledice – začasna odredba
Pravica do vrnitve premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato v zvezi s to pravico, ki jo revidenti uveljavljajo z revizijo, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je pravno vprašanje, ki ga zastavlja revizija in se nanaša na pravnoodločilno obdobje ugotavljanja ovire za vračanje v naravi zaradi pozidanosti zemljišča z objektom, ki ni v lasti upravičenca, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od tako uveljavljene sodne prakse ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revidenti zgolj s sklicevanjem na finančne posledice zaradi nepridobitve te pravice niso izkazali zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZKP člen 372, 372-1, 372-5, 420, 420/2. KZ člen 11.
kršitev kazenskega zakona – silobran – odločba o kazenski sankciji – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vprašanje obstoja silobrana predpostavlja ugotovitev dejanskih okoliščin, ki zadevajo njegove bistvene sestavine.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - konkretizacija pravnega vprašanja in zatrjevanega odstopa - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident, ki zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, kot pogoj za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, navesti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
ZUS-1 člen 75, 75/1, 85, 85/1. ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi (2002) standard 5, 5-25, 21, 21-12.
davek od dobička pravnih oseb – dovoljena revizija - popravek vrednosti terjatev – pogoj za odpis terjatev – verodostojna knjigovodska listina
Odpisi in popravki vrednosti terjatev se morajo opraviti na podlagi ustreznih verodostojnih listin, ki dvomljivost ali spornost terjatev verjetno izkazujejo, da bi bili davčno priznani.
Obresti iz prvega odstavka 99. člena ZDavP-2 so specifičen primer nadomestila zaradi preplačanega davka, ki je urejen kot upravnopravna stvar, zato je treba ureditev razlagati ozko. To po eni strani pomeni, da se ureditev ne nanaša na vse primere neupravičenega plačila ali preplačila davka in po drugi strani, da te ureditve ni mogoče enačiti s splošno ureditvijo odškodninske odgovornosti države v smislu 26. člena URS.
prenehanje veljavnosti gradbenega dovoljenja – pomembno pravno vprašanje - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – neizkazane zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Če ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Za izpolnjevanje pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča, da revident navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe Zakona o graditvi objektov, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje, če pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ne izpostavi natančno in konkretno.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.
obnova sodnega postopka – predlog za izrek ničnosti upravne odločbe – aktivna legitimacija – interpretativna odločba ustavnega sodišča – sprememba materialnega prava ni obnovitveni razlog
Ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje predloga za obnovo postopka po vsebini, je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog za obnovo obravnavanega sodnega postopka na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 zavrglo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZGO-1 člen 61, 61/2.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje – soglasje etažnih lastnikov – soglasje dano na konkretno dokumentacijo – ustaljena upravnosodna praksa vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V odločbi o zavrnitvi izdaje gradbenega dovoljenja obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
V upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se je ustalilo stališče, da se v postopkih izdaje dovoljenj za gradnjo upoštevajo le tista soglasja, ki so dana za konkreten poseg, ki je predmet gradbenega dovoljenja, da se mora soglasje nanašati na projektno dokumentacijo, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Ponovno odločanje o tem vprašanju ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in ker izpodbijana sodba od te upravnosodne prakse ne odstopa, pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
URS člen 51. ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - uveljavljanje ravic iz zdravstvenega zavarovanja za nazaj
V skladu s pooblastilom iz petega odstavka 81. člena ZZVZZ določba 232. člena Pravil ne presega dopuščenega okvira urejanja pravic in obveznosti, temveč predstavlja le podrobnejši način izvrševanja posamezne pravice oziroma način njenega udejanjanja v smislu zakonskih norm – torej z upoštevanjem načela zakonitosti.
Podaja predloga sodišča v smislu 67. člena ZPP sodi v področje zadev sodne uprave (prvi odstavek 60. člena ZS), ki so v pristojnosti predsednika oziroma predsednice sodišča (prvi odstavek 61. člena ZS).