izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – rok za odpoved
Dejanska podlaga v obravnavani zadevi narekuje presojo, da je v tožnikovem dejanju podan zahtevani znak kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - direktni naklep. Tako ne drži, da je zaradi odsotnosti tega tožnikovo dejanje mogoče opredeliti le kot kršitev po drugi alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, v zvezi s katero pa bi bil v konkretnem primeru objektivni 6 mesečni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prekoračen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - veljavnost nove pogodbe o zaposlitvi
Revizijsko sodišče je že večkrat odločilo, da je v tretjem odstavku 90. člena ZDR v primeru sprejema ponudbe za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas obseg sodnega varstva omejen na izpodbijanje utemeljenosti odpovednega razloga in nova pogodba o zaposlitvi ni sklenjena z razveznim pogojem, saj njeno prenehanje ni odvisno od negotovega dejstva - morebitne ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To pa pomeni, da tudi morebitna kasnejša ugotovitev o neutemeljenosti odpovednega razloga ne pomeni, da je odpadla podlaga za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi in da bi bila zaradi tega pogodba nična (četrti odstavek 39. člena OZ). Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi na ustreznem delu, ima na podlagi ugotovitve sodišča o neutemeljenosti odpovednega razloga, le odškodninske zahtevke.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – določitev datuma trajanja delovnega razmerja
Vključenost tožnice v program aktivne politike zaposlovanja ne predstavlja pravno relevantne okoliščine pri določitvi datuma trajanja delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – dokazno breme
Delodajalec je tisti, ki mora dokazati, da obstajajo ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi, kar pomeni predvsem to, da so ti razlogi resnični, ne pa fiktivni. Sodišče pa ne presoja racionalnosti, pravilnosti oziroma primernosti odločitev delodajalca o zmanjšanju števila zaposlenih delavcev, reorganizaciji delovnega procesa, ipd.
ZPP člen 188, 286b. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 116, 116/1, 116/2, 116/3, 204, 204/3. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103.
invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti – začasna nezmožnost za delo – zaključek delovnega razmerja – rok za sodno varstvo - sprememba tožbe - delni umik tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožena stranka se je šele s prejemom sodbe lahko prepričala, o čem in iz katerih razlogov je sodišče odločilo, to pa pomeni, da je kršitev določb pravdnega postopka uveljavljala pravočasno oziroma ji zato, da jih izrecno ni uveljavljala že na koncu naroka za glavno obravnavo, ni mogoče očitati prav nobene krivde.
Tudi invalidom v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti, ki so ob poteku odpovednega roka odsotni z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem vrnitve na delo oziroma takrat, ko bi se morali vrniti na delo, najkasneje pa s potekom 6 mesecev po izteku odpovednega roka.
Z delnim umikom tožbe in zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja le do 31. 1. 2011, kljub kasnejši pridobitvi dodatnih podatkov o začasni zadržanosti, je tožnik ob vložitvi spremenjene tožbe že prekoračil prekluzivni rok 30 dni za zahtevek po 31. 1. 2011. Ta rok je zaradi posledic umika, ki so tudi v tem, da se šteje, da tožba ni bila nikoli vložena, treba šteti od 20. 12. 2010 oziroma dneva, ko je tožnik zvedel za to, da ga je tožena stranka odjavila in mu ne priznava delovnega razmerja po datumu odpovedi – to pa je bilo očitno že pred vložitvijo tožbe.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/1, 237/1-2, 260. ZPIZ-1 člen 12, 249.
naknadna odmera pokojnine – pravnomočna odločba o odmeri – novo dejstvo – obnovitveni razlog – obseg pravnomočnosti upravne odločbe – starostna pokojnina
V primeru priznanja pravice oziroma naložitve obveznosti pravnomočnost obsega vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava, in ne le dejstva, ki so bila v tej odločbi ugotovljena.
Stranka ima pravico, da se v postopku izjavi, sodišče pa dolžnost, da se z navedbami stranke seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Sodišče sicer ni dolžno odgovoriti prav na vsak argument stranke, odgovoriti pa mora na tiste, ki so za odločitev pomembni.
Napake sodbe, ki jih zajema kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, morajo biti take, da zaradi njih sodbe ni mogoče preizkusiti.
invalid III. kategorije - delo s krajšim delovnim časom - smrt stranke - smrt tožnika - nepodedljivost pravice - nadaljevanje postopka z dediči - delna invalidska pokojnina
Zahteva pokojnega zavarovanca, da mu tožena stranka v skladu s tretjo alinejo drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 prizna pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od 5. 11. 2007 dalje, je po svoji naravi zahteva za uveljavitev pravice iz obveznega zavarovanja. Na podlagi prvega odstavka 5. člena ZPIZ-1 so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati; podedujejo se le zapadli denarni zneski, ki niso izplačani do smrti uživalca. Teh pravic torej ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca.
Postopek za priznanje pravic iz naslova obveznega zavarovanja je pričel tožnik, ki je tekom sodnega postopka pred sodiščem prve stopnje umrl. Revizija utemeljeno opozarja, da se je zahtevek nanašal na nepodedljivo pravico, zato nadaljevanje postopka z dediči ne pride v poštev, ker glede spornega predmeta dedičev sploh ne more biti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obstoj utemeljenega razloga – ukinitev delovnega mesta
Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišč nižje stopnje, da je tožena stranka uspela dokazati dejansko izvedbo reorganizacije oziroma, da ukinitev delovnega mesta ni bila le fiktivna, saj novo zaposlena delavka opravlja dela, ki jih tožnica na delovnem mestu strokovni sodelavec za finance in administracijo ni opravljala.
V delovnem sporu o pravici do dela na določenem delovnem mestu je revizija dovoljena, če jo dopusti sodišče. Ker v tem delu zahtevka ne gre za premoženjski delovni spor, ni mogoče uporabiti določb petega odstavka 367. člena ZPP o seštevanju vrednosti posameznih zahtevkov iz naslova razlike plače, kot podlage za revizijo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – pravica do zagovora – neizvedba zagovora - okoliščine, zaradi katerih se zagovor ne omogoči
Pomembna je okoliščina, da je tožena stranka na več načinov poskušala vzpostaviti stik s tožnico in najprej razčistiti razloge za njen izostanek (telegram, po vročevalcu), vendar neuspešno. V teh okoliščinah, zlasti, ker je vročevalec od sosedov izvedel, da tožnice tudi na novem naslovu ni, ker je odšla na morje, pa je bilo od tožene stranke dejansko neupravičeno pričakovati, da bo tožnici zgolj zaradi formalnosti pošiljala vabilo na zagovor.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/1, 237/1-2, 260. ZPIZ-1 člen 12, 249.
naknadna odmera pokojnine – pravnomočna odločba o odmeri – novo dejstvo – obnovitveni razlog – obseg pravnomočnosti upravne odločbe – predčasna pokojnina
V primeru priznanja pravice oziroma naložitve obveznosti, pravnomočnost obsega vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava, in ne le dejstva, ki so bila v tej odločbi ugotovljena.
prenehanje delovnega razmerja – sporazum o prenehanju delovnega razmerja – sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - ničnost – izpodbojnost – napake volje
Vsebina sklenjenega sporazuma z dne 14. 1. 2010 ne nasprotuje prisilnim predpisom niti morali. Prav tako njegova podlaga (kavza) ni nedopustna, še manj pa nemoralna, saj ZDR (v 75. in 79. členu) izrecno določa sporazum kot enega izmed dopustnih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Revizija se torej neutemeljeno zavzema za ugotovitev ničnosti sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
Glede na ugotovljena dejstva, da je bila tožnica tista, ki ni želela, da delovno razmerje preneha na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč je namesto tega predlagala in nato tudi sklenila sporazum, se revidentka neutemeljeno sklicuje na bistveno zmoto in na prevaro, za katero je značilna povzročena zmota.
status zavarovanca - lastnost zavarovanca - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - nepoklicno opravljanje funkcije
Zaradi prenehanja poklicnega opravljanja funkcije je tožniku s 30. 7. 2008 prenehal status zavarovanca v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju na tej podlagi. Ker pa je tožnik s 1. 8. 2008 nadaljeval svojo funkcijo župana, res da nepoklicno, in je za to svoje delo prejemal mesečno plačilo, ki je presegalo znesek minimalne plače, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila s tem podana podlaga za ponovno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s petim odstavkom 13. člena ZPIZ-1, ki določa, da se obvezno zavarujejo tudi osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja (poleg razmerij iz prvega do četrtega odstavka, na podlagi katerih prejemajo plačo) opravljajo delo, za katerega prejemajo plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače, kolikor niso obvezno zavarovani na drugi podlagi.
ZJU člen 24, 25, 35, 39, 39/2. ZPP člen 380, 380/1.
sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe.
pripor – podaljšanje pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – subjektivne in objektivne okoliščine – drugi kazenski postopki - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Čeprav obtožnica za druga obdolžencu očitana kazniva dejanja še ni pravnomočna, pa je obdolženec za ta kazniva dejanja še vedno v kazenskem postopku na podlagi pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave - podan je torej utemeljen sum, da je tudi ta dejanja storil, to pa je nedvomno okoliščina, relevantna pri presoji obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.
začasne zadržanosti od dela – nadomestilo plače – poklicna bolezen – zaposlitev pri tujem delodajalcu
Za višino nadomestila je odločilnega pomena, po kakšni osnovi so zavarovanci zavarovani, pri čemer osnovo, po kateri se zavarujejo zavarovanci, zaposleni pri slovenskih delodajalcih v Republiki Sloveniji, in višino prispevkov, določa zakon. Dokler je imel tožnik status delavca v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, je moral delodajalec obračunavati davke in prispevke v skladu z ustreznimi predpisi Republike Slovenije od plače oziroma nadomestil. Od 13. 9. 1992 dalje plače, kot jo opredeljujejo predpisi Republike Slovenije, ni več prejemal in se prispevki od osnove, kot je določena za slovenske delodajalce, niso plačevali. Zato pri odmeri nadomestila v času tožnikove začasne zadržanosti z dela ni bilo mogoče upoštevati njegovih dejansko prejetih plač v letu 1998, če od njih niso bili plačani prispevki.
prenehanje delovnega razmerja – sporazum o prenehanju delovnega razmerja – sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - ničnost – izpodbojnost – napake volje – nedopustna grožnja
Grožnja, ki jo zatrjuje tožnica, je po 45. členu OZ lahko razlog za razveljavitev pogodbe, vendar pa le, če je nedopustna. „Grožnja“ s posledicami, do katerih lahko pride ob ugotovljeni kršitvi delovne obveznosti (neupravičeno dodeljevanje bonitetnih pik) ni nedopustna. Zato tudi, če je povzročila pri tožnici strah pred izgubo zaposlitve, nima za posledico neveljavnosti podpisanega sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je izpodbijani pravnomočni sklep prejel že pred 29. 2. 2012, in sicer osebno na sodišču že 11. 3. 2005 in nato preko odvetnika za brezplačno pravno pomoč še 15. 9. 2011. Revizija, vložena 6. 3. 2012 je zato prepozna.