S pravnomočnostjo odločbe o podelitvi patenta je tudi pravnomočno določen obseg podeljenega patentnega varstva. Obseg priznanega patentnega varstva se namreč določa z odločbo o priznanju patenta, in sicer v okviru sprejetih patentnih zahtevkov (1. točka 64. člena v zvezi s 63. členom ZIL).
ZIL člen 19, 19/1-5, 19/1-7, 19, 19/1-5, 19/1-7. ZUS člen 26, 26/1, 26, 26/1.
registracija znamke
Mednarodno registrirana znamka HUGO BOSS v cirilici in tožnikova figurativna znamka BOSS si nista tako podobni, da bi bilo verjetno, da bi ju relevantni potrošniki (potrošniki tobačnih izdelkov) na območju Slovenije zamenjevali. Znaka imata res skupno besedo BOSS, vendar pa je splošen vtis, ki ga daje vsak znak, tudi po mnenju sodišča različen. Znak tožnice ima več grafičnih elementov, kot je to v svoji odločbi opisala tožena stranka, in kot celota daje drugačen vtis, znak HUGO BOSS v cirilici pa je čista besedna znamka, sestavljena iz dveh enakovrednih besed. Znaka sta pomensko toliko različna, da beseda BOSS pri povprečnem potrošniku ne bo povzročila asociacije na tožničine proizvode. Najbolj šibka je fonetična primerjava, vendar tudi sodišče meni, da bo potrošnik, pri čemer je treba upoštevati stopnjo pazljivosti, s katero potrošnik tobačnih proizvodov kupuje te proizvode, ločil proizvode tožnika pod znamko BOSS in tobačne proizvode pod znamko HUGO BOSS v cirilici.
Pri presoji ali bo prišlo do zamenjave proizvodov pri povprečnem potrošniku, je treba upoštevati tudi poznanost znamke na trgu. Možnost zamenjave je tem večja, čim večja je poznanost starejše znamke. V slovenskem prostoru po oceni sodišča poznanosti znamke stranke z interesom ni mogoče zanikati in zato tudi ne izključiti možnost zamenjave znamk.
Ne predstavlja utemeljenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje okoliščina, če je pristojbine za vzdrževanje veljavnosti patenta namesto slovenskega zastopnika plačeval nekdo drug, kakor tudi okoliščina, da je 13. 8. 2001, ko je bil zadnji dan roka za plačilo pristojbine, švedski zastopnik po telefaksu naročil slovenskemu zastopniku naj navedeno pristojbino plača do napačnega datuma, to je do 31. 8. 2001. V spisih namreč ni podatka, da bi tožeča stranka dano pooblastilo slovenskemu zastopniku, ki vključuje tudi plačevanje pristojbin, preklicala oziroma, da bi toženo stranko obvestila, da je za plačevanje pristojbin pristojen kdo drug.
Razlikovalno sposobnost trodimenzionalnih znamk je treba ocenjevati tako kot se sicer ocenjuje, ali je kakšen znak primeren za razlikovanje blaga v gospodarskem prometu, tj. po videzu, ki ga daje znak kot celota. To pa pomeni, da ni mogoče sprejeti tožnikove trditve, da trodimenzionalna znamka, ki ni hkrati kombinacija oblike in drugih razlikovalnih elementov, varuje vse identične oziroma zamenljive oblike iste ali podobne vrste blaga oziroma njegove embalaže, kar bi v tem primeru pomenilo, da si je tožnik pridržal varstvo za cevasto oziroma valjasto obliko embalaže za določene proizvode.
ZIL člen 5, 5/3, 119, 5, 5/3, 119. ZUP člen 263, 267, 267/2, 263, 267, 267/2.
obnova postopka - vročanje
Po določbi 263. člena ZUP lahko stranka predlaga obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP samo v enem mesecu od dneva, ko ji je bila odločba, s katero je bil postopek končan, vročena. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi moral rok enega meseca teči od dneva, ko je odločbo prejela tožeča stranka, in ne od dneva, ko je bila odločba vročena AAA. Tožeča stranka je dala pooblastilo za zastopanje AAA, v katerem je obseg pooblastila določen, med drugim je v pooblastilu tudi izrecno določeno, da pooblaščenec plačuje in prejema pristojbine, sprejema obvestila in listine ter ukrene vse drugo za zaščito pravic tožeče stranke. Tožena stranka je torej ravnala pravilno, ko je poziv za plačilo pristojbin za vzdrževanje veljavnosti patenta in kasneje izdano odločbo, da se razširjeni evropski patent šteje za neveljavnega, vročila AAA, to je patentnemu zastopniku tožeče stranke.
Če je znak sestavljen iz besed, je njegovo sposobnost, da v gospodarskem prometu zagotovi razlikovanje istovrstnih ali podobnih storitev (17. člen ZIL), treba oceniti glede na splošen vtis znaka kot celote, upoštevajoč storitve, za katere je prijavljen, stopnjo pozornosti oziroma razumevanja povprečnega potrošnika teh storitev ter druge relevantne okoliščine.
Pomembna je vsebina besedne zveze, pri čemer je odločilno, kako jo razume ciljna javnost, tj. uporabniki storitev, katerih razlikovanju je namenjena. Povprečen potrošnik bi znak NACIONALNA BANKA razumel kot finančno ustanovo nacionalnega pomena.
Znak NACIONALNA BANKA bi pri povprečnem potrošniku lahko povzročil zmoto glede izvora storitev (da storitve, bodisi finančne, bodisi druge prijavljene storitve opravlja državna ustanova ali od države pooblaščena ustanova), glede kvalitete storitev (da je vzpostavljeno posebno varstvo za kakovost storitve) in tudi glede vrste storitev (da bo imetnik znamke opravljal storitve, ki jih sicer opravljajo državne institucije).
ZIL člen 19/1-2, 17, 17/1, 19, 19/1-2, 17, 17/1, 19.
registracija znamke
Znak "TEST IT" je premalo razlikovalen in ni primeren za razlikovanje blaga v gospodarskem prometu. Blagovna znamka je vedno vezana na točno določene proizvode. Sam znak daje vtis reklamnega slogana in je preveč splošen, da bi bil primeren za razlikovanje. Prijavljen je namreč v besedi z običajnimi črkami, sama vsebina znaka pa je pogosta kombinacija reklamnih sporočil, ter ga potrošnik ne bo povezal s tobačnimi proizvodi, za katere se prijavlja, ampak s kakršnokoli reklamno akcijo. Tožena stranka ima prav, ko meni, da mora izraz "TEST IT" kot pogosto uporabljen reklamni slogan ostati v prosti uporabi.
Funkcija prijavljene znamke je razlikovanje proizvodov enega gospodarskega subjekta od drugega z namenom, da ne bi prišlo do zmede na trgu glede kvalitete, izvora in drugih lastnosti blaga različnih proizvajalcev.