S pozivom z dne 21. 6. 2017, ki ga je toženka oprla na peti odstavek 129. člena ZIL-1, ni pozvala tožnice, da imenuje zastopnika, temveč je pozvala zastopnika, ki je zahtevo vložil, in ga opozorila na posledico (zavrženje zahteve) na podlagi petega odstavka 129. člena ZIL-1. Ker torej toženka ni ravnala, kot ji predpisuje peti odstavek 129. člena ZIL-1, zavrženja kot posledico nesodelovalne dolžnosti tožnice na navedeno pravno podlago ni mogla opreti.
V izrek odločbe je treba dovolj natančno in jasno, poleg materialnega prepisa (ZKUASP) in njegovega konkretnega člena, navesti še relevantne določbe posameznega člena (odstavke, točke ipd. člena, v kolikor je posamezen člen zakona tako razdeljen), če je ugotovljena kršitev oprta (le) na posamezen npr. odstavek člena (in ne na člen v celoti), kot na primer 31. člen ZKUASP, na katerega se je pri ugotavljanju ene izmed kršitev (med drugim) oprla toženka.