Tožnik tudi v pritožbi navaja, da uveljavlja subvencijo najemnine zato, da bi si lahko šele na podlagi tako zagotovljenih sredstev najel stanovanje. Iz določb ZUPJS povsem jasno izhaja, da mora biti najprej sklenjena najemna pogodba, šele potem je mogoče odločati o pravici do subvencioniranja najemnine. Zakon torej ne omogoča pridobitve najprej subvencije najemnine in šele nato iskanje ter najem stanovanja.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja člen 1. Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta In Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti člen 4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 152, 267. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 12, 28. Evropska socialna listina (1995) člen 5, 6. ZRSin člen 6, 8, 9, 9/1, 9/2, 9/3, 10. URS člen 14, 76, 156. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
reprezentativnost sindikata pri delodajalcu - reprezentativnost sindikata - članstvo v sindikatu
Določbe 6., 8., 9. in 10. člena ZRSin je potrebno razlagati skupaj, kar pomeni, da mora sindikat, ne glede na povezavo s konfederacijo, izkazati minimalno članstvo med delavci: 10 %, če je združen v reprezentativno konfederacijo, ali 15 %, če deluje samostojno.
Ustavno zagotovljena sindikalna svoboda (76. člen Ustave RS) varuje pravico do ustanavljanja in delovanja sindikatov, ne pa nepogojne reprezentativnosti na vseh ravneh. Kvantitativni kriteriji za priznanje posebnega statusa so legitimen, primeren in nujen instrument za zagotovitev, da tisti, ki zavezujoče zastopajo vse delavce na določeni ravni, uživajo zadostno podporo prav tam. Reprezentativnost je status s posebnimi učinki - omogoča podpisovanje kolektivnih pogodb, sodelovanje v organih soodločanja, predlaganje predstavnikov delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju ipd. (7. člen ZRSin). Zato je povsem razumno, da je zahtevana minimalna raven dejanske podpore med delavci (10 % ali 15 %), saj se s tem preprečuje, da bi o pravicah vseh delavcev v organizaciji odločali sindikati z zanemarljivim številom članov.
stroški postopka - prvi narok za glavno obravnavo - nagrada za narok v ponovljenem postopku - povrnitev revizijskih stroškov - pravočasnost priglasitve stroškov - predlog za dopustitev revizije
Ker v ponovljenem postopku sodišče ne opravi več prvega naroka za glavno obravnavo, ampak narok, pritožba pravilno navaja, da za zastopanje na naroku v ponovljenem sojenju tožniku ne pripada 300 točk, temveč le 150 (tar. št. 16/3/b OT).
Po določbi tar. št. 16/8 OT se 50 % odvetniških stroškov, priznanih za predlog za dopustitev revizije, všteje v odvetniške stroške za revizijo. Navedeno pomeni, da tožniku za revizijo pripada povračilo 262,5 točk, in ne 450, kot mu jih je priznalo sodišče prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089334
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24.
kreditna pogodba v CHF - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - obstoj verjetnosti terjatve - valutno tveganje - banka - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - pojem povprečnega potrošnika - načelo dobre vere in poštenja - nepošten pogodbeni pogoj - dokazni standard verjetnosti - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - dokazni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na diametralno nasprotne navedbe tožnikov in toženke razlogi sodišča prve stopnje za neizvedbo dokaza z zaslišanjem priče zato niso sprejemljivi. Kljub dokaznemu standardu verjetnosti v postopku za izdajo začasne odredbe ni izključeno dokazovanje z zaslišanjem prič. Izvedba dokaza je bila predlagana v fazi odločanja o ugovoru, torej po tem ko je bila začasna odredba že izdana. Iz ugovornih navedb toženke ni mogoče sklepati, da se njene trditve o obsegu podanega pojasnila s predloženimi dokazi ne bi mogle izkazati za verjetne. Presoja, ali je neko dejstvo dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore). Zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, bi moralo sodišče prve stopnje tako sprejeti šele po izvedbi predlaganih dokazov.
ZPP člen 219b, 270, 270/3, 295, 295/4, 296, 296/2, 298, 298/4, 363, 363/1, 363/3. ZPosS člen 8, 8/2, 8/3. ZPOmK-2 člen 120, 120/1, 122.
sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba - poslovna skrivnost - razkritje podatkov - varstvo poslovne skrivnosti - varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku - odškodninski zahtevek - kršitev pravil konkurenčnega prava - pravica do posebne pritožbe
Vse odločitve glede razkritja in varstva poslovne skrivnosti v določenem pravdnem postopku skupaj predstavljajo celoto in so v funkciji izvedbe pravdnega postopka ter izdaje končne odločbe.
Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna razkriti podatke, ki so poslovna skrivnost, in vsem osebam, ki so se seznanile ali se bodo seznanile s poslovno skrivnostjo tožene stranke zaradi udeležbe v tem postopku ali imajo dostop do dokumentov tožene stranke, ki vsebujejo poslovno skrivnost, prepovedalo uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti tožeči stranki ali tretjim osebam, po svoji pravni naravi ustreza sklepu procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe in se sme izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo.
Citiranje in prepisovanje daljših pasusov sodne prakse ne more nadomestiti trditvene in dokazne podlage tožbenega zahtevka. Tožeča stranka bi morala zato, da bi bil dajatveni zahtevek sklepčen, podati zaokroženo celoto trditev o tem, da je bila ona na eni strani prikrajšana, tožeča stranka pa obogatena, če je uveljavljala neupravičeno obogatitev oziroma podati drugo dejansko podlago, na katero bi sodišče potem lahko apliciralo zgornjo premiso sodniškega silogizma, torej pravno normo in v končni fazi pravno posledico.
neuspešno poskusno delo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - delovni mentor
Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da naj bi bila vsebina izpodbijane odpovedi pavšalna in da zato ni mogoč preizkus njene zakonitosti. Bistveno je, da je mogoče iz obrazložitve odpovedi razbrati konkretne razloge za negativno oceno poskusnega dela. To je v skladu s splošno zakonsko zahtevo, da morajo biti odpovedi, ki jih poda delodajalec, obrazložene (drugi odstavek 87. člena ZDR-1). Iz odpovedi (ne nazadnje pa tudi iz navedb v pritožbi, ki se nanašajo na to, da tožnik ni osvojil delovnih operacij in znanj za samostojno opravljanje dela, da ni bil samoiniciativen, da ni kazal zadostnega interesa po pridobivanju novih znanj in da je med delovnim časom večkrat zaspal) so jasno razvidno poudarki, na katerih je temeljila ocena poskusnega dela.
Bolniška odsotnost mentorja ni mogla bistveno vplivati na uspeh tožnikovega poskusnega dela, saj je šlo za relativno kratko obdobje odsotnosti na samem začetku tožnikovega dela (tožnik je namreč imel poskusno dobo določeno v trajanju šest mesecev, tj. od 1. 5. 2024 do 30. 10. 2024), v tem času pa je tožnik opravljal delo, ki so ga spremljali drugi delavci.
Že samo dejstvo, da je tožnik večkrat zadremal na delovnem mestu, lahko predstavlja utemeljen razlog za oceno, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00090076
KPJS člen 46.
plačilo razlike v plači - stalna pripravljenost - vojak - Direktiva 2003/88/ES - vojaško urjenje - neuporaba direktive EU - sodba SEU - delovni čas
Tožnik se na usposabljanju pripadnikov pogodbene rezervne sestave (PRS) sam ni uril oziroma usposabljal v smislu operativnega urjenja oziroma ni šlo za dejavnost, nujno za dobro izvedbo operativnega urjenja, oziroma da bi se v primeru uvedbe sistema rotacij ali načrtovanja delovnega časa lahko dejavnosti izvedle le v škodo dobre izvedbe operativnega urjenja. Toženka ni dokazala obstoja nobene izjeme od uporabe Direktive 2003/88/ES, upoštevaje sodbo C-742/19, zato je treba v zvezi s tem odrejeno stalno pripravljenost šteti v delovni čas.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51, 51/2. ZPP člen 249, 365, 365-3.
nagrada izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank
Izvedenec ima po 249. členu ZPP pravico do nagrade za izvedensko delo in do povračila s tem povezanih stroškov, vendar je izvedensko delo potrebno obravnavati kot celoto. Odgovore izvedenskega organa na pripombe strank k njegovemu mnenju ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja. Izvedenski organ ni upravičen do plačila za vsako svoje pojasnilo posebej, še predvsem, če je več predhodnih dopolnitev. Sodišče odmeri nagrado in stroške za izvedensko delo po tem, ko je izvedovanje v celoti končano.
Sodišče je zmotno štelo, da je izvedenski organ v pisni dopolnitvi podal odgovore na vprašanja oziroma pripombe strank, ki od njega prej še niso bili zahtevani. Zato je bila izvedenskemu organu zmotno priznana izvedenina za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po določbi drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - vrnitev v prejšnje stanje
Po izteku objektivnega roka pet let od dne, ko je postala sodna pravnomočna, tožeča stranka obnove ne more več predlagati, četudi je šele po izteku tega roka izvedela za okoliščine, ki tvorijo obnovitveni razlog v skladu z 10. točko 394. člena ZPP.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 3, 4. ZJU člen 16. ZS člen 3. OZ člen 299, 378. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 10.
vojaška oseba - podaljšanje pogodbe o zaposlitvi - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 3. in 4. člen Uredbe o posebnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (Uredba, Ur. l. RS, št. 73/19). Nova pogodba, sklenjena pred iztekom prejšnje zaradi spremembe okoliščin, se za namen pripadanja in izplačila posebne denarne nagrade šteje kot podaljšanje pogodbe o zaposlitvi (4. člen Uredbe). Zato je pravilen zaključek, da je z dnem 15. 12. 2023 nastopilo drugo desetletno obdobje zaposlitve tožnice pri toženki in s tem upravičenje do dveh povprečnih bruto plač na zaposlenega v RS po zadnjem stavku 3. člena Uredbe.
Očitek o kršitvi 16. člena ZJU in 3. člena ZS je neizkazan. Prvostopenjsko sodišče je uporabilo podzakonski predpis v okvirih njegovega besedila in namena ter skladno z zakonom. Z razlago, ki preprečuje obid pravice do nagrade v višini dveh povprečnih bruto plač sodišče tožnici ni podelilo pravic preko predpisa, temveč je le zagotovilo njegovo učinkovitost.
OZ člen 106, 111, 111/2, 111/5, 193, 435, 435/1. SPZ člen 60, 60/1. ZPP člen 8. ZD člen 142, 142/1. ZOR člen 289, 289/5.
prodajna pogodba - prodaja premičnine - izročitev premičnine v posest pridobitelja - prevzem premičnin - posestni konstitut - ustna prodajna pogodba - dokaz o obstoju pogodbe - dokaz z zaslišanjem prič - dvom v verodostojnost - dokaz z vpogledom v listino - enakovrednost dokaznih sredstev - prosta presoja dokazov - dokazni standard gotovosti - dokazni standard prepričanja - prepričljiva dokazna ocena - odstopno upravičenje - izjava volje s konkludentnimi dejanji - razveza prodajne pogodbe - pravne posledice razvezane pogodbe - zahtevek na vračilo kupnine - akcesorna narava obresti - nadomestilo koristi od uporabe tuje stvari - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti - odgovornost univerzalnega pravnega naslednika
V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov. Skladno s tem načelom veljavna zakonodaja ne pozna dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev, zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami in slednjim ni mogoče pripisati večje dokazne teže.
Peti odstavek 111. člena OZ ne "govori" (več) o zamudnih obrestih, kar kaže, da ima zakon v mislih druge in ne zamudne obresti. Pravilo je treba razlagati tako, da je stranka, ki vrača prejeta plačila, za čas od prejema plačila do razveze pogodbe dolžna plačati obresti, ki so primerno nadomestilo za doseženo korist, ki je v uporabi tujega kapitala. Trditveno in dokazno breme glede obstoja takšne koristi je na strani tistega, ki njeno vrnitev uveljavlja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - pokojninski načrt
Tožnik bi bil upravičen do poklicnega zavarovanja le v primeru, če bi vsaj 80 % dejanskega delovnega časa pri toženki opravljal prevoz potnikov v javnem prometu po vnaprej določenem stalnem voznem redu. Zgolj opravljanje dejavnosti javnega cestnega prometa ne zadostuje za izpolnjevanje pogojev za poklicno zavarovanje in s tem utemeljenost odpovednega razloga zaradi neplačevanja prispevkov.
odpust obveznosti - preizkusna doba - okoliščine, ki vplivajo na določitev preizkusne dobe
Sodišče določi preizkusno obdobje glede na okoliščine vsakega posameznega primera in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. Dolžnik v pritožbi navaja več zdravstvenih diagnoz, za katere pa ni predložil dokazov (zdravstvene dokumentacije, izvidov), zaradi česar jih sodišče prve stopnje pri odločitvi niti ni moglo upoštevati. Kadar dolžnik predlaga odpust obveznosti, mora v predlogu opisati okoliščine, ki so pomembne za določitev preizkusnega obdobja.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - omejeni pritožbeni razlogi
Izpodbijani sklep o izročitvi nepremičnin kupcu je zadnji od sklepov v postopku prodaje nepremičnega premoženja dolžnice, katerega namen je vpis lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje ga je izdalo po pravnomočnosti sklepa o prodaji in sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ter po plačilu kupnine. Zato so pritožbeni razlogi zoper sklep o izročitvi nepremičnin kupcu omejeni, kar pomeni, da sodišče v tej fazi postopka v skladu s 342. členom ZFPPIPP ugotavlja zgolj, ali je bila kupnina plačana.
razmerja med starši in otroki - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - postopek za izdajo začasne odredbe - vročitev odgovora na ugovor - omejitev starševske skrbi - ukrepi trajnejšega značaja - skrbnost staršev - soglasje - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - pravica do stikov otroka s starši - trajanje ukrepa
Sodišče enemu ali obema od staršev prepove izvajanje posameznih upravičenj iz starševske skrbi, če je otrok ogrožen in bo korist otroka ob upoštevanju okoliščin primera dovolj zavarovana s tem ukrepom.
Prepoved vožnje otroka k zdravniku je omejitev starševske skrbi.
Da sodišče lahko formira svojo materialnopravno odločitev o preživnini, mora ugotoviti dejstva, na katerih bo svojo odločitev zasnovalo. Njihova ugotovitev je najprej odvisna od udeležencev postopka. Ti so dolžni sodišču v celoti in po resnici posredovati oziroma ponuditi vsa njim znana, za odločitev sodišča odločilna dejstva in dokaze ter odgovoriti na to navezujoča se vprašanja sodišča. Predlagateljica v pritožbi poudarja preiskovalno načelo (7. člen ZNP-1), ki velja pri postopanju sodišča v postopkih za ureditev družinskih razmerij. To načelo pomeni, da lahko sodišče zaradi varstva otrok ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navajali. Tega načela pa ne gre razumeti tako, da so lahko udeleženci neaktivni in zgolj opazujejo, kaj bo storilo sodišče. Njihov pravni interes za odločitev jim narekuje sodelovalno dolžnost pri zbiranju procesnega gradiva, pri postavljanju dejanskih trditev in predlaganju dokazov.
Trditveno in dokazno breme udeležencev je med njih porazdeljeno glede na njihove materialno pravne položaje. Dejanske trditve glede preživninskih potreb mora postaviti preživninski upravičenec oziroma otrokov zakoniti zastopnik (starš), pri katerem otrok živi oziroma mu je zaupan.
zamudna sodba - pritožba zoper zamudno sodbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazloženost odgovora na tožbo - standard obrazloženosti - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - prošnja za podaljšanje roka - prekluziven rok
Iz 278. člena ZPP izhaja, da ima tožena stranka obveznost, da se v odgovoru na tožbo izjavi o navedbah tožeče stranke oziroma da navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženkine navedbe v vlogi ne izpolnjujejo tako opredeljenega standarda obrazloženosti, ki je potreben, da je vlogo mogoče šteti za odgovor na tožbo.
osebni stečaj - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - lahkomiselno ravnanje
Pritožbena pojasnjevanja, zakaj je dolžnica prevzemala zgoraj navedene obveznosti, ne morejo vplivati na vprašanje, ali je prevzemala obveznosti, ki so bile v nesorazmerju z njenim premoženjskim položajem (odgovor na to vprašanje je pritrdilen) in ali je njeno ravnanje ob prevzemanju obveznosti mogoče opredeliti kot lahkomiselno in neodgovorno (tudi odgovor na to vprašanje je pritrdilen).
Institut odpusta obveznosti je predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov; da v konkretnem primeru nedvomno ni bilo tako, izhaja že iz navedb dolžnice same. Višje sodišče zato zaključuje, da je celotno ravnanje dolžnice v obravnavanem obdobju mogoče razlagati zgolj v luči lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, ki je v ZFPPIPP določeno kot ovira za odpust obveznosti.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - prekarij (precario) - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - vrnitev stvari (nepremičnine) - izročitev in izpraznitev nepremičnine
Ker je tožnica na podlagi 92. člena SPZ zahtevala vrnitev nepremičnine od tožencev, bi se slednji lahko uspešno uprli njenemu zahtevku le, če bi dokazali, da imajo pravni naslov (obligacijsko ali stvarno pravico), ki jih opravičuje do uporabe nepremičnine, ki je v lasti tožnice (določba 93. člena SPZ).