nagrada in stroški za izvedensko delo - dopolnitev izvedenskega mnenja - študij spisa - pripombe strank na izvedensko mnenje
Nagrada za študij spisa je bila že zajeta v nagradi za osnovno izdelano mnenje, pri tem pa ne gre za časovno oddaljenost med izdajo osnovnega in dopolnilnega mnenja, da bi bilo potrebno ponovno študiranje spisa kot samostojno opravilo. Seznanitev s pripombami ne dosega pravnega standarda študija spisa, gre za akt v sklopu opravila podaje dopolnilnega mnenja, pripomb pa ni mogoče šteti kot dodatne dokumentacije.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - nov predlog za izdajo začasne odredbe - sprememba izvajanja stikov - stik otroka s staršem - stiki med šolskimi počitnicami - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - posebej utemeljeni razlogi - dokazni standard verjetnosti
Namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom in glede na sprotne želje, ureja stike med otroki in starši. Sodišče pri odločanju o začasni odredbi ne išče optimalnega načina stikov z nerezidenčnim staršem, saj je to predmet končne odločbe, začasne odredbe pa niso sredstvo - kot je bilo že prej poudarjeno - za sprotno urejanje (začasno že urejenih) razmerij.
Senat v ugovornem postopku (po načelu proste presoje dokazov) ne odloča o predlogih strank za izločitev dokazov, temveč po uradni dolžnosti iz spisa izloči le nedovoljene dokaze, ki bi jih moral izločiti že preiskovalni sodnik oziroma državni tožilec (83. člen ZKP).
osebni stečaj fizične osebe - posebna pravila o stečajni masi - izterjava stalnih prejemkov - pokojnina
V stečajno maso stečajnega dolžnika spada vse premoženje, katerega imetnik je ob začetku stečajnega postopka in ki ga pridobi med trajanjem stečajnega postopka (244. člen ZFPPIPP).
Sodišče prve stopnje ni določilo zneska, ki se bo zasegel dolžniku za poplačilo upnikov, pač pa je zgolj naložilo izplačevalcu stalnih prejemkov (ZPIZ), kako naj pravilno rubi prejemke.
ZIZ člen 21, 21/1, 26, 40, 40/5, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 106. ZMZPP člen 100, 108, 108/6.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - določljiva obveznost - preživninska obveznost - višina plače - pomanjkljiv izrek sodbe sodišča prve stopnje - neprimeren izvršilni naslov - razveljavitev sklepa o izvršbi
Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti določena oziroma določljiva in mora izhajati iz izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče v skladu z načelom formalne legalitete vezano. Za določljivost morajo biti podani elementi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnik dati, storiti ali dopustiti. Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme terjati dodatnega vsebinskega odločanja. Načelo formalne legalitete izvršilnemu sodišču ne dovoljuje, da bi samo dopolnjevalo izvršilni naslov na način, da bi z nadaljnjim pravnim sklepanjem razbralo obveznost, ki neposredno v izreku sodbe kot izvršilnem naslovu ni zapisana. Predmet obveznosti je določen, če je jasno, enopomensko individualiziran, če je po objektivnih merilih določljiv, ali če izvršilni naslov vsebuje podatke, s pomočjo katerih ga je mogoče določiti. Povedano drugače: konkretiziran mora biti do te mere, da je terjatev ugotovljena ali ugotovljiva brez ugotavljanja spornih dejstev v zvezi s terjatvijo in tako, da je vsaka zamenjava izključena. Terjatev mora biti opredeljena tako, da je izvršilnemu sodišču, ki odloča po načelu stroge formalne legalitete, vsebina dolžne izpolnitve jasna iz samega zapisa v izvršilnem naslovu (izreku sodbe). Če gre za denarno izpolnitev, mora biti določno opredeljena višina denarnega zneska, ki ga mora dolžnik plačati.
Iz predmetne sodbe sicer izhaja, da mora dolžnik za preživljanje upnika plačevati 25 % plače, ki jo prejema pri svojem delodajalcu. Vendar pa je glede na takšno določitev dolžnikove obveznosti dejanska višina preživnine, ki jo je dolžnik dolžan plačati za posamezni mesec, v prvi vrsti odvisna od vprašanja, ali je dolžnik sploh (bil) zaposlen in ali je torej v posameznem mesecu prejel plačo, v drugi vrsti pa od dejanske višine plače, ki jo je prejel v posameznem mesecu. Ti podatki pa iz same sodbe ne izhajajo, zaradi česar preživninske obveznosti, ki je s sodbo naložena dolžniku, zgolj na podlagi podatkov oziroma meril, vsebovanih v sodbi, ni mogoče določiti. Višina plače, ki jo dolžnik dejansko prejema pri delodajalcu, tudi ni podatek, ki bi bil javno objavljen oziroma javno znan (kot na primer tečaj Banke Slovenije, ki se uporablja za preračunavanje obveznosti, določenih v tuji valuti, v domačo valuto, podatek o povprečni (neto) plači) oziroma ki bi ga bilo mogoče določiti na podlagi zakonskih predpisov (kot na primer višino zakonskih zamudnih obresti, višino davkov in prispevkov, ki jih je treba obračunati in plačati od bruto plače). Višina plače, ki jo dolžnik prejema pri delodajalcu, je namreč stvar individualnega razmerja med dolžnikom in njegovim delodajalcem ter je odvisna od za izračun višine plače relevantnih podatkov, ki so lahko za vsak mesec različni (npr. zaradi koriščenja dopusta, bolniške odsotnosti, nadur).
Glede na vsebino sodbe sicer ni dvoma, da mora dolžnik upniku plačevati preživnino v višini 25 % vsakokratne plače, ki jo prejme v mesecu, za katerega je dolžan plačati preživnino. Vendar pa bi moral upnik, da bi izvršilno sodišče v okviru svojih pristojnosti lahko ugotovilo višino terjatve, ki ima podlago v izvršilnem naslovu, in preverilo utemeljenost upnikovega predloga za izvršbo, poleg predloženega (pomanjkljivega) izvršilnega naslova predložiti še ustrezno listino, ki bi izvršilni naslov dopolnjevala (vsaj) v smeri verodostojnega izkaza podatka o višini plače, ki jo je dolžnik v relevantnem obdobju v posameznem mesecu prejel pri delodajalcu. Čeprav ZIZ konkretnih določb za takšen primer ne vsebuje, bi po presoji sodišča druge stopnje upnik temu lahko zadostil, če bi predložil sodno odločbo, s katero bi bila ugotovljena višina dolžnikove plače v relevantnem obdobju, na podlagi katere bi bilo višino dolgovane mesečne preživnine na podlagi meril, določenih v predloženi sodbi, mogoče ugotoviti z enostavno računsko operacijo (torej v višini 25 % od zneska ugotovljene prejete plače v posameznih mesecih), oziroma če bi predložil sodno odločbo, s katero bi bila na podlagi meril, določenih v zadevni sodbi, ugotovljena višina preživnine za relevantno obdobje. Smiselno enako kot to na podlagi 26. člena ZIZ velja v primeru, ko je izvršba odvisna od nastopa kakšnega pogoja, pa bi po presoji sodišča druge stopnje upnik višino dolžnikove mesečne plače v relevantnem obdobju lahko izkazal in izvršilni naslov dopolnil tudi z javno listino. Takšno javno listino bi lahko predstavljalo tudi potrdilo FURS o višini plače, ki je bila dolžniku za posamezne mesece izplačana v relevantnem obdobju.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 4, 10.
evropski nalog za izvršbo - evropski izvršilni naslov - notar
Upnik utemeljeno navaja, da notar iz Celja ni imel pristojnosti, da bi potrjeval izvršljivost tujih listin, da je lahko potrdil zgolj zapadlost, kot je bila dogovorjena v njegovem notarskem zapisu, da potrdila ne bi mogel izdati avstrijski notar, saj njegov notarski zapis spreminja notarski zapis SV 577/2016 le v določbah, ki ne predstavljajo bistvenih sestavin, da je lahko notar v Celju potrdil zgolj to, kar je sam zaznal, saj ne more izvajati dokaznega postopka, da je presoja zapadlosti lahko stvar kasnejšega izvršilnega postopka, v katerem se dolžnik brani z ugovorom.
V obravnavanem primeru gre za primerljivo situacijo s pravnimi nasledniki, ko je po sklenitvi notarskega zapisa prišlo do določenih sprememb, vendar se te ne nanašajo na pogoje za potrditev evropskega naloga za izvršbo. Zapis datuma zapadlosti v potrdilu ni bistven za izdajo potrdila. Bistveno je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, da notarski zapis notarja iz Celja (sam zase, brez aneksa) izpolnjuje zahteve iz Uredbe, ker gre za nesporni zahtevek v smislu člena 3 Uredbe, da so se dolžniki strinjali z zahtevkom v javni listini, kar so zapisali v dokument in potrdili s podpisom ter da notarski zapis predstavlja javno listino, skladno s členom 4 Uredbe.
Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 11, 11/5, 11/6, 15, 15/1. ZUJIK člen 83, 83/1, 87, 87/2. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 85, 85/2.
plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - odmerna odločba - zakonske zamudne obresti
Sodišče o plačilu zakonskih zamudnih obrestih še ni odločalo. Priznalo je zgolj pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, izdajo odmerne odločbe in (morebitno) plačilo zakonskih obresti pa naložilo tožencu. Sodišče o plačilu zakonskih zamudnih obresti še ni odločilo, ker mora toženec predhodno ugotoviti, ali tožnica sploh izpolnjuje preostale pogoje za plačilo prispevkov.
ZD člen 128, 128/1. ZSVarPre-E člen 9. URS člen 2.
dedovanje - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - vrednost prejete pomoči - višina vračila - valorizacija - socialna država
Iz citirane zakonske dikcije ne izhaja, da naj bi se termin "prejeta sredstva" nanašal na sredstva v valorizirani obliki; glede na to, da je zakonodajalec omejitev dedovanja iz 128. člena ZD (do višine (celotne) vrednosti prejete pomoči), v ZSVarPre-E določil drugače, na način, ki je za dediče manj obremenjujoč (kar je razumeti kot izraz socialne države, 2. člen Ustave Republike Slovenije), bi bila drugačna razlaga v nasprotju z namenom zakonodajalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00085348
OZ člen 87, 87/1, 190, 193, 361.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - posledice nične pogodbe - kondikcijski zahtevek - neupravičena pridobitev - pravni temelj zahtevka - zastaranje kondikcijskega zahtevka - pričetek teka zastaralnega roka - zapadlost terjatve - okoliščine konkretnega primera - potrošniški spor - predmet izpolnitve - nepoštenost stranke - nedobrovernost - kavza pogodbe - obrestna mera - višina zahtevka - višina nadomestila - denarno nadomestilo - zamudne obresti - pričetek teka zamudnih obresti
Zapadlost terjatve je nujna predpostavka za začetek teka njenega zastaranja, kar pa še ne pomeni, da se trenutek začetka teka zastaranja terjatve nujno veže na trenutek njene zapadlosti. Sodišče mora pravila zastaranja uporabiti glede na okoliščine posameznega primera, in sicer tako, da pretirano ne omeji ali celo prepreči uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima stranka na razpolago. Tudi v interesu pravne varnosti je določitev razumnih rokov za pravna sredstva, katerih posledica nespoštovanja je prekluzija (sodbi SEU C-698/18 in C-699/18). Po določbi 361. člena OZ začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezen primer ni z zakonom predpisano kaj drugega. OZ posebnih določb o zastaranju zahtevkov iz neupravičene pridobitve ne vsebuje. Enotno stališče sodne prakse in pravne literature je, da za kondikcijske zahtevke, ki izvirajo iz izpolnitve ničnih pravnih poslov, velja splošen zastaralni rok. Po objektivnem kriteriju začne zastaranje teči že od trenutka, ko je bila opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe; glede na relativni kriterij pa zastaranje teče odkar je stranka izvedela (ali je bila dolžna vedeti) za razlog ničnosti pogodbe; če zanj ni vedela ali ni mogla vedeti, pa zastaranje teče od trenutka pravnomočnosti odločbe, s katero je bil pravni posel spoznan za ničnega.
Odgovornost za neveljavnost pogodbe avtomatično še ne pomeni nepoštenosti v smislu neupravičene obogatitve.
Sodišče prve stopnje bi moralo pri izračunu višine denarnega nadomestila za uporabo zneska 41.777,47 EUR upoštevati sprotno zmanjševanje glavnic zaradi plačila mesečnih anuitet v obdobju 10 let in 7 mesecev.
ZNP-1 člen 37. ZPP člen 105a, 105a/3. ZVEtL-1 člen 3.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - ustavitev pritožbenega postopka - domneva umika pritožbe - delno plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - izdaja in vročitev plačilnega naloga - napačen poziv sodišča - podaljšanje roka za plačilo sodne takse - opravičljiva zmota - pravilna izpolnitev
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje prvi predlagateljici že po izteku roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 11. 12. 2023 poslalo elektronsko sporočilo z dne 14. 2. 2024, v katerem je zapisalo, da je sodno takso za pritožbo plačal le upravnik prve predlagateljice v polovičnem znesku in da za plačilo ostaja še druga polovica. To sporočilo sicer ne predstavlja poziva sodišča k doplačilu, kot meni pritožba, saj ni poslano na zakonsko predpisan način in v njem tudi ni določen kakšen dodatni rok za plačilo preostanka sodne takse. Kljub temu pa je s takšnim postopanjem, za katerega ni imelo zakonske podlage, in z zapisom, da "za plačilo ostaja še druga polovica" sodne takse, sodišče prvo predlagateljico zavedlo do te mere, da je utemeljeno mislila, da lahko plača še preostanek sodne takse in s tem pravilno in veljavno izpolni svojo taksno obveznost.
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
Pritožnica je šele v pritožbi navedla, da denarna sredstva na računu potrebuje za plačilo tekočih obveznosti iz poslovanja. Ker ni izkazala, da teh trditev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, so nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).
stroški postopka - nepravdni postopek - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - pravica družbenika do informacij in obveščenosti - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - posredovanje informacij družbeniku - izpolnitev
ZNP-1, ki se uporablja v tem postopku, v prvem odstavku 40. člena določa, da vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Po tretjem odstavku 52. člena ZGD-1, kadar je predlog v zadevi iz 50. člena ZGD-1 utemeljen, predlagateljeve stroške krije družba, če zakon ne določa drugače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085433
OZ člen 619. ZPP člen 286, 286/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo za delo - ugovori naročnika - ugovor prenehanja terjatve - uveljavljanje pobotnega ugovora
Sodišče prve stopnje je posamezne toženkine ugovore, s katerimi je utemeljevala zavrnitev plačila, pravilno prepoznalo kot pavšalne in nedokazane. Toženka teh ugovorov tudi ni uveljavila na procesno učinkovit način, saj je z ugovori v bistvu zatrjevala obstoj lastne nasprotne terjatve (odškodninske ali kondikcijske). V takem primeru bi morala podati izrecen pobotni ugovor ali vložiti nasprotno tožbo, če je želela doseči zavrnitev tožbenega zahtevka.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa - pobotni zahtevek
Drugi odstavek 18. člena ZST-1 določa, da se za postopek o nasprotni tožbi in ugovoru zaradi pobota plača posebna taksa. Ugovor pobotanja v pravdi predstavlja procesno dejanje (procesno pravno varstvo posebne oblike), ki omogoča, da tožena stranka zoper trditev tožeče stranke o njeni terjatvi zoper toženo stranko, ki je zajeta v tožbenem zahtevku, postavi nasproti svojo trditev, da ima nasprotno pobotljivo terjatev.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00086036
ZPP člen 8. ZJU člen 147, 149, 149/1, 149/1-3, 150.
premestitev na drugo delovno mesto - uradniško delovno mesto - razlogi za premestitev - obstoj utemeljenega razloga - učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Pri sodni presoji zakonitosti premestitve zaradi delovnih potreb je bistveno, da toženka dokaže, da dejansko obstojijo razlogi premestitve, kot so navedeni v odločbah toženke (sklep o premestitvi, sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja). Ti morajo biti resnični in ne navidezni.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - grožnja - zagovor delavca - izguba zaupanja - seznanitev s kršitvijo
Toženka je omogočila zagovor pred izredno odpovedjo skladno z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1, saj je historični dogodek, ki je bil podlaga za izredno odpoved, zadosti konkretiziran, da je tožnik vedel, na kaj se očitki nanašajo.
Tožnik vztraja, da se vodje ni nameraval fizično lotiti, vendar pa je odločilno, kakšno je bilo njegovo ravnanje videti navzven; po prepričanju in ravnanju navzočih je bilo očitno videti takšno, da bi lahko eskaliralo v fizično nasilje.
ZKP člen 4, 4/4, 8, 8/8, 83, 83/2, 233, 233/3, 249, 249/4. ZNPPol člen 19. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 62.
izločitev dokazov - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - ravnanje policije - sodni tolmač - tolmač - pravica do uporabe jezika v postopku - predkazenski postopek - uradni zaznamek
Glede na povzeta pravila uporabe jezika in dejstvo, da se opravila v predkazenskem postopku izvajajo praviloma neposredno po zaznavi kaznivega dejanja, ne glede na del dneva in tudi na kraju dejanja je jasno, da v predkazenskem postopku ni niti vedno in povsod mogoče, niti nujno pričakovati zagotovitve takih standardov glede obdolženčeve pravice do uporabe jezika, kot zavezujejo sodišča ob vodenju kazenskega postopka in so določeni v osmem odstavku 8. člena ZKP.
Določbe 8. člena ZKP se namreč uporabljajo za predkazenski postopek pred policijo smiselno, seveda ob uporabi že omenjenega 19. člena ZNPPol in ob upoštevanju 62. člena URS ter 6. člena EKČP.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12a, 14a, 14a/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks - sklep o dopustitvi obročnega plačila sodne takse - razveljavitev plačilnega naloga - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - dohodkovni in premoženjski cenzus - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - presoja po uradni dolžnosti - kriterij obrazloženosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - nezmožnost preizkusa odločbe
Šele ugotovitev glede tega, ali bi (takojšnje) plačilo sodne takse (v celotnem znesku) povzročilo občutno zmanjšanje sredstev, s katerimi se pritožnik in njegova družina preživljajo, je lahko podlaga za odločitev o tem, ali zavezanec za plačilo sodne takse izpolnjuje pogoje za njeno oprostitev oz. obročno plačilo. Brez ocene morebitnega občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, je odločitev o (ne)izpolnjenosti pogojev za taksno oprostitev oz. njeno obročno plačilo, preuranjena. Brez navedbe razlogov glede tega, pa sklepa, ki vsebuje odločitev o oprostitvi plačila sodne takse oz. njenem obročnem plačilu, ni mogoče preizkusiti.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom - način izvrševanja stikov - stiki z otrokom - stiki otroka s starimi starši - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - stroški postopka - po krivdi ali naključju nastali stroški postopka
Osrednja osebnost pravice do stikov je otrok, in njegova konkretna korist je najvišje, odločilno merilo za vse odločitve o stikih. Ko gre za družinsko zadevo, je torej glavno vodilo tudi v izvršilnem postopku največja korist otroka. Glede na navedeno mora torej tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo (o stikih), presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.