Tako pogodbena kazen kot odškodnina sta instituta obligacijskega prava, vendar služita različnim namenom in imata različne pogoje za uveljavljanje. Pogodbena kazen je vnaprej dogovorjena civilna sankcija, ki jo pogodbeni stranki določita za primer neizpolnitve, zamude ali nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti. Nastopi ob sami kršitvi pogodbe, ne glede na to, ali je škoda dejansko nastala ali ne. Za njeno uveljavitev ni treba dokazovati nastanka škode. Določena je v poljubnem znesku ali obliki, ne sme pa biti dogovorjena za denarne obveznosti. Če je pogodbeno dogovorjena kazen višja od dejanske škode, se jo lahko zahteva v celoti; če je škoda večja od dogovorjene kazni, pa lahko upnik za razliko zahteva odškodnino. Bistvena razlika je v tem, da je za pogodbeno kazen dovolj že sama kršitev pogodbe, medtem ko je za odškodnino treba izkazati nastanek in višino škode.
zapuščina - obseg zapuščine - dolg zapuščine - stroški pogreba - pogrebni stroški - odgovornost za dolgove zapuščine - zapuščinski postopek - zapuščinski in pravdni postopek
Stroški pogreba so lahko predmet obravnavanja v zapuščinskem postopku le, v kolikor se dediči dogovorijo o tem, kdo jih bo nosil oziroma v kakšnem razmerju jih bo kdo nosil. V kolikor dogovora ni, so lahko predmet obravnavanja v pravdnem postopku.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dokaz z zaslišanjem strank - neizvedba dokaza - zahteva za izvedbo naroka - izrecna zahteva po izvedbi naroka - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave stranke
Dokaznega predloga za zaslišanje stranke ni moč šteti za zahtevo za izvedbo naroka.
Izbira načina vročanja po prvem odstavku 117. člena ZKP je v diskreciji sodišča in ne drži, da so načini vročanja, ki ne potekajo po pošti, nujno subsidiarni načini v razmerju do pošte.
Vabilo na predobravnavni narok se ne vroča po določbi 118., temveč 119. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00088719
ZVEtL-1 člen 3, 23, 23/2, 41. SPZ člen 7, 8, 18, 18/1. ZZK-1 člen 11. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - načelo povezanosti zemljišča in objekta - samostojen predmet stvarnih pravic - parcela - pomožni objekti - garaža kot pomožni objekt - pritožbene novote - pritožbene novote v nepravdnem postopku
ZVEtL-1 ureja postopek za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah, ne na kakšnih drugih objektih, ki niso stavbe. To, ali je sporni objekt samostojna stavba, je prvo dejstvo, ki ga mora sodišče prve stopnje ugotoviti, da lahko pravilno uporabi določbe ZVEtL-1. Pomožni objekti oziroma objekti zunanje ureditve (drugi odstavek 23. člena ZVEtL-1), kot na primer zunanje garaže, namreč načeloma nimajo svojega pripadajočega zemljišča.
Zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta je predmet stvarnih pravic v primeru, ko na objektu ni vzpostavljena etažna lastnina oziroma ustanovljena stavbna pravica, zemljiška parcela, na kateri objekt stoji.
Kljub temu, da za prekluzije pritožbenih novot v predlagalnih postopkih, kot je obravnavani, glede na namen teh postopkov, ne veljajo enako strogi kriteriji kot v pravdnem postopku, pa morajo biti navedbe, ki jih udeleženci prvič podajajo v pritožbenem postopku, vseeno konkretizirane in substancirane.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - pavšalne trditve - zaslišanje izvedenca
Cenilno mnenje je strokovno, obrazloženo delo sodnega cenilca, opravljeno na podlagi pravil stroke. Vselej vsebuje konkretne podatke, obrazložitev postopka za izračun vrednosti in konkreten končni rezultat tega postopka (oceno vrednosti). Zaradi navedenega morajo tudi pripombe stranke na izvedensko mnenje biti konkretne, strokovno utemeljene. Ne zadostuje primeroma nestrinjanje z mnenjem in pavšalno navajanje, da ocena ni pravilna.
Neutemeljeno dolžnik uveljavlja, da bi sodišče cenilko moralo zaslišati, saj za zaslišanje cenilke sodišče ni imelo podlage. Pravilno je namreč ocenilo, da je izvedensko mnenje oziroma cenitev prepričljiva in strokovno utemeljena, pavšalne pripombe dolžnika pa prepričljivosti in pravilnosti cenitve niso uspele z ničemer omajati. Namen dokazovanja z izvedencem namreč tudi ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev.
ukrepi po zpnd - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - namen in cilj ukrepa - družinsko nasilje - zaščita žrtve - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Namen ukrepa prepustitve stanovanja po ZPND ni v reševanju neurejenih premoženjskih razmerij med nekdanjima zakoncema, ampak v reševanju družinske situacije na način, da se iz stanovanja v skupni rabi umakne povzročitelja nasilja in se s tem žrtvi zagotovi neposredna varnost. Namen navedenega ukrepa je jasen, prav tako tudi njegov predmet. Nanaša se lahko le na stanovanje oziroma na njegovo prepustitev, ne pa tudi na druge nepremičnine ali njene dele, ki niso stanovanje oziroma z njim niso povezani (npr. shramba, klet, …).
Čeprav zagovornik v uvodu pritožbe navaja, da se pritožuje zoper obsodilni del sodbe, pa iz vsebine pritožbenih navedb v nadaljevanju izhaja, da izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje glede kaznivega dejanja pod točko II. izreka, torej oprostilni del sodbe. Ker niti zagovornik niti obtoženi pritožbe zoper oprostilni del sodbe nista napovedala, se šteje, da sta se v tem delu odpovedala pravici do pritožbe (drugi odstavek 368. člena ZKP). Pritožba zoper oprostilni del sodbe ni dopustna, zato jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrglo kot nedovoljeno (prvi odstavek 388. člena ZKP).
Čeprav je zagovornik v uvodu navedel, da se pritožuje tudi zaradi odločbe o kazenski sankciji, pa tega pritožbenega razloga ni utemeljil. V skladu z določilom 386. člena ZKP pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji in o odvzemu premoženjske koristi. Pritožbeno sodišče je zato izrečeno kazensko sankcijo preizkusilo po uradni dolžnosti, pri čemer je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje izbralo primerno kazensko sankcijo - zaporno kazen, znotraj katere je določilo primerno visoki zaporni kazni za posamezni kaznivi dejanji in nato izreklo tudi primerno visoko enotno zaporno kazen.
izvršba na nepremičnino - oprostitev položitve kupnine - edini upnik kot kupec nepremičnine - objektivno novo dejstvo
Drugi odstavek 191. člena ZIZ je tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno, ne glede na siceršnjo pripravljenost upnikov kriti stroške. Zakonska določba, da lahko oprostitev plačila kupnine kupec in upnik predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda "edini" je namreč enopomenska.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00088232
URS člen 14, 22, 23, 26, 29. ZIN člen 23. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. OZ člen 131/1, 131/1, 148. ZS člen 3. ZTI člen 29. ZUP člen 181. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020) člen 2, 2/4.
javnopravna odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje nosilca oblasti - odgovornost države za delo inšpektorja - kvalificirana protipravnost - predpostavke odgovornosti - nepremoženjska in premoženjska škoda - omejitev ustavnih pravic - pravica do svobodne gospodarske pobude - pravica do dela - sorazmernost posega - neskladnost zakona z ustavo - kolizija ustavnih pravic
Pravica do povračila škode kot posledice protipravnega ravnanja države je ustavno zajamčena, pri tem je potrebno izhajati iz 26. člena URS z uporabo splošnih pravil obligacijskega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00090328
OZ člen 189, 193, 198. ZASP člen 81, 168.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija - nadomestilo za uporabo - določitev nadomestila - neupravičena obogatitev - ugovor zastaranja
Namen Direktive 2004/48/ES je bil zagotoviti minimalen, vendar standarden niz ukrepov, postopkov in pravnih sredstev, ki omogočajo učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v civilnih postopkih. Nadalje iz sodne prakse Sodišča EU izhaja, da Direktiva 2004/48/ES določa minimalni standard glede spoštovanja pravic intelektualne lastnine in državam članicam ne preprečuje, da določijo ukrepe, ki zagotavljajo večje varstvo. Direktiva 2004/48/ES se tako uporablja, kot izhaja iz njenega člena 2(1), brez poseganja v sredstva, ki jih ali jih lahko določa nacionalna zakonodaja, če so lahko ta sredstva ugodnejša za imetnike pravic.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - splošni skupni del več stavb - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izpolnjevanje dejanskih kriterijev - pretekla raba zemljišča - namembnost zemljišča - urbanizem - gradbena dokumentacija - realizacija - splošna raba - javna površina - komunalna opremljenost - odpadki - lastništvo nepremičnine
Kriteriji v 43. členu ZVEtL-1 so navedeni le primeroma in sodišče ni dolžno uporabiti vseh. Pri tem mora upoštevati, da mora biti namembnost zemljišča stavbi utemeljena tako z urbanističnega kot tudi z dejanskega vidika. Urbanistični vidik je zaobsežen s kriteriji v 1. in 4. točki prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, medtem ko dejanski vidik utemeljujejo kriteriji iz 2. in 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
Kljub temu, da je načrtovanje ob gradnji stavbe najkonkretnejši in najzanesljivejši vir za ugotovitev urbanističnega vidika, je v obravnavani zadevi ključno, da načrti ob gradnji stavbe niso bili realizirani na način, kot je bilo sprva zasnovano. V takšnih primerih je treba za utemeljitev urbanističnega vidika uporabiti urbanistične standarde (namesto aktov načrtovanja ob gradnji stavbe) in v resnici preizkusiti, v kolikšnem obsegu sta bili dejanska ureditev in raba skladna s splošnimi pravili urbanizma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088767
ZIL-1 člen 14, 14/1, 14/2, 123. ZIZ člen 15, 272. ZUP člen 167. ZPP člen 243. Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) (1973) člen 52.
Verjetnost je mogoče pojmovati tudi kot ohlapnejšo vezanost na pravila o ugotavljanju dejstev iz (18. poglavja) ZPP. ZPP se v postopku zavarovanja uporablja smiselno, opisano pojmovanje verjetnosti pa je smiselno, saj se dobro prilega potrebi po fleksibilnosti in zapovedi hitrosti odločanja, ki zaznamujeta področje začasnih odredb, ki pa morata biti primerni glede na vse okoliščine zadeve.
Ena od pomembnih posledic je, da sodišče ni zavezano izčrpati celotne strankine dokazne ponudbe. Nadalje v postopku zavarovanja ni vedno smiselno vztrajati pri vseh pravilih pravdnega postopka o sodnem izvedenca. "Izvedenska mnenja" v netehničnem smislu, tj. strokovne analize, ki jih po naročilu strank pred sprožitvijo postopka zavarovanja z začasno odredbo pripravijo strokovnjaki, so v tem postopku dopustna in lahko tudi dobrodošla dokazila. Tudi pravila o jeziku je dopustno okoliščinam zadeve primerno prilagoditi in zmehčati. Čeprav drugi odstavek 226. člena ZPP zapoveduje, da se listini, sestavljeni v tujem jeziku, priloži overjen prevod, bo včasih zato, ker se mudi, lahko sprejemljiv tudi strojni.
Aktualno v tipičnem primeru, kot je zadevni, v katerem se transnacionalna farmacevtska družba originator, "izumiteljica" zdravila in imetnica patenta zanj, in transnacionalna farmacevtska družba generik, ki želi takoj ob poteku patentne zaščite na trgu nastopiti z ekvivalentnim generičnim zdravilom, sočasno pravdata v več državah glede istega izuma, je nadaljnje procesno izhodišče pritožbenega sodišča, da v vsem tem vzporednem pravdanju ugotovitve o dejstvih iz ene sodne odločbe niso brez pomena za zaključek o obstoju istih dejstev v drugih sodnih postopkih. Kar je v sodni odločbi jasno in nedvoumno ugotovljeno, je v drugem postopku večinoma mogoče privzeti za resnično (kot dejansko domnevo), stranki pa dopustiti, da zatrjuje in dokazuje nasprotno.
Sodna praksa pritožbenih senatov EPU ima za uporabo in razlago ZIL-1 velik pomen. Kriterij za očitnost in posledično neinventivnost dozirnega režima je razumno pričakovanje uspeha. Alternativno je kriterij ta, ali bi strokovnjak glede na splošno skupno znanje in poznavanje stanja tehnike očitno poskusil narediti določen raziskovalni korak - v zadevnem primeru torej, ali bi v fazi II kliničnega testiranja očitno poskusil tudi z odmerkom enkrat dnevno.
ZPP člen 19, 32, 32/1, 183, 183/2. DZ člen 83, 83/1.
stvarna pristojnost - nasprotna tožba - tožba in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju - istovetnost
Nasprotne tožbe ni mogoče vložiti, če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče ali če je za odločanje o zahtevku nasprotne tožbe predpisana druga vrsta postopka.
Zahtevek v predmetnem postopku se ne nanaša na iste stranke kot v postopku II P 113/2021, različna pa je tudi materialnopravna podlaga, na kateri temeljita zahtevka. Kljub temu da se bodo v obeh postopkih ugotavljala deloma ista dejstva, zato ni mogoče govoriti o istovetnosti spora, ki bi utemeljevala njuno združeno obravnavo.
ZPP člen 105, 105/2, 105a, 108, 180, 180a, 180a/1, 270. ZGD-1 člen 81, 81/3, 263, 503, 503/4.
actio pro socio - družbeniška tožba - predujem za stroške postopka - založitev predujma - sodna taksa za tožbo - nepopolna tožba - identifikacijski podatki strank - dopolnitev tožbe - predhodni preizkus tožbe - procesne predpostavke
Zakon ne predpisuje vrstnega reda odločitev sodišča v fazi predhodnega preizkusa tožbe, izdaja sklepa o založitvi predujma za pravdne stroške po četrtem odstavku 503. člena ZGD-1 pa je tudi sicer smiselno prvo procesno dejanje sodišča v okviru predhodnega preizkusa družbeniške tožbe. V teh postopkih namreč tožniki ne nosijo bremena plačila sodne takse, ki je sicer procesna predpostavka tožbe (105.a člen ZPP). Če gre za družbeniško tožbo sodišče glede na specialno določbo četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 ne naloži tožnikom plačilo sodne takse s pravno posledico po 105.a členu ZPP, ampak izda sklep o založitvi predujma za stroške postopka, ki med drugim vključuje tudi stroške sodne takse za tožbo. Tako kot se sicer izda plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo po 105.a členu ZPP pred preverjanjem popolnosti tožbe v smislu navedbe identifikacijskih oznak strank po 180.a členu ZPP in pravilnosti zastopanja strank, se lahko enako izda tudi sklep o založitvi predujma za pravdne stroške po četrtem odstavku 503. člena ZGD-1, iz katerega se med drugim plača sodna taksa.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 435, 435/4.
izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register - ugovor upnika - neporavnane obveznosti - izpodbita domneva izbrisnega razloga - ustavitev postopka izbrisa
Kot je navedlo že registrsko sodišče, za samo odločitev v tej zadevi, da izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije ni mogoč ter je treba postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ustaviti, ni bistveno ali je bilo podano soglasje lastnika nepremičnine za poslovanje na tem naslovu za subjekt vpisa, pač pa to, da je izpodbita domneva o tem, da ima subjekt vpisa poravnane vse svoje obveznosti, kar jih glede na prijavo terjatve upnika A., d. o. o., očitno nima.
Po stališču pravne teorije in sodne prakse, ki jo citira že sodišče prve stopnje, je za utemeljenost obogatitvenega zahtevka (to velja tako za zahtevek po 190., kot tudi za zahtevek po 195. členu OZ) odločilno, ali prejemnik prejeti denar še ima oziroma ali ima kakšno nadomestno korist od porabljenega denarja. Če ga ima, ga mora vrniti oziroma mora vrniti nadomestno korist, če jo ima. Če je prejemnik denar porabil tako, da od njega nima več niti nadomestne koristi, pa je obstoj obveznosti vračila denarja odvisen od tega, ali je bil ob uporabi denarja v dobri veri, ali ne. V tem kontekstu sodišče druge stopnje soglaša s presojo izpodbijane sodbe v točki 12 obrazložitve, da toženka ni podala konkretnih trditev o tem, da denarja nima več. V tem kontekstu ni utemeljen pritožbeni očitek kršitve materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP), ker sodišče prve stopnje toženke ni opozorilo na manjkajoče trditve in sodba zato zanjo predstavlja presenečenje. Trditveno in dokazno breme z materialno procesnim vodstvom namreč ni nadomeščeno, temveč je zgolj omiljeno in je namenjeno temu, da se prepreči izdaja sodbe presenečenja. Dolžnost materialnega procesnega vodstva sodišča ne nastopi vselej, ko ena od strank svojemu trditvenemu ali dokaznemu bremenu ne zadosti, ampak le tedaj, ko stranka, glede na konkretne okoliščine primera, ob zadostni skrbnosti upravičeno meni, da mu je zadostila.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - družba brez poslovodstva - upravičeni predlagatelj za začetek stečajnega postopka - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - status družbenika - fiduciarni pravni posel - fiduciarna lastnina - fiduciarni lastniki - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Fiduciarni lastnik je poln lastnik, ima le obligacijskopravno zavezo vrniti stvar ob izpolnitvi razveznega pogoja. Zaradi pogodbene obveze mora fiduciar sopogodbeniku (fiduciantu) omogočiti, da uresniči svoja upravičenja glede poslovnega deleža, pri čemer se je sodna praksa že izrekla, da to velja le, če so izpolnjeni posebni pogoji, to je pogodbeni ali pa tudi zakonski pogoji. Med njimi so tudi pravila 10.a člena ZGD-1 o tem, kdo ne more postati družbenik.
Ne glede na fiduciarno naravo dogovorov z v sodni register vpisanimi imetniki 100 % poslovnega deleža, so ti veljavno formalno pravno pridobili lastninsko pravico na poslovnem deležu, kar velja tudi za predlagatelja. Morebitna obligacijska zaveza imetnika 100 % poslovnega deleža dolžnika za povratno prodajo poslovnega deleža pritožniku ali tretji osebi, ki jo on določi, še ne pomeni, da predlagatelj v trenutku vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni stvarnopravni lastnik poslovnega deleža.
ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4. ZGD-1 člen 390, 390/1, 390/1-1, 501, 507, 508, 509. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44, 44/2, 44/2-1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izbris družbenika iz sodnega registra - vpis izključitve družbenika - pogoji za vpis izključitve družbenika - izključitev družbenika iz d.o.o. - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - družbena pogodba - postopek izključitve - skupščina družbenikov - predpisan postopek izključitve - sklic skupščine - udeležba na skupščini - ničnost sklepov skupščine - pravica do zasebne lastnine
Če družbeniku vsaj minimum takšnih pravic ni omogočen po vnaprej predpisanih določbah družbene pogodbe, potem takšna pogodbena izključitev ni mogoča, pač pa se je treba poslužiti sodne izključitve družbenika.
Preden zapuščinsko sodišče s sklepom izroči zapuščino brez dedičev državi oziroma občini, mora objaviti oklic upnikom ter Republiko Slovenijo in znane upnike obvestiti o zapuščini brez dedičev (219. člen ZD v zvezi s 142.a členom ZD). Upniki lahko v šestih mesecih predlagajo začetek stečaja zapuščine (142.b člen ZD). Če ni drugih upnikov ali če ti ne ravnajo v skladu z zahtevo v prvem odstavku 142.b člena ZD, pa mora sodišče v primeru zahteve za omejitev dedovanja postopati po 128. členu ZD in odločiti o zahtevi dajalcev pomoči in s tem o omejitvi dedovanja.