Dejansko izvrševati služnost pomeni služnost posedovati, torej dejansko uporabljati nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti. To pomeni, da mora biti posest vseh 20 let konstantna tudi po svojem obsegu in vsebini. Če se ta (obseg in vsebina služnosti) spremeni, ne moremo več govoriti o nepretrganosti, kontinuiranosti izvrševanja služnosti, vsaj ne v takem obsegu in s tako vsebino, kot je bila poprej.
pravno nasledstvo - prenehanje družbe po skrajšanem postopku
ZGD v primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku določa posebno obliko pravnega nasledstva (s prevzemom obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe s strani družbenikov, torej s spremembo (sukcesijo) v materialnem in procesnopravnem razmerju) samo na pasivni (zaradi varstva interesov upnikov), ne pa tudi na aktivni strani.
ZPP (1977) člen 155, 164, 164/3, 166, 166/1, 333, 333/3, 354, 354/2, 365, 155, 164, 164/3, 166, 166/1, 333, 333/3, 354, 354/2, 365. ZOR člen 336, 336. ZDR člen 95, 95/1, 95, 95/1. ZDSS člen 14, 22, 22/1, 22/2, 14, 22, 22/1, 22/2. ZTPDR člen 49, 50, 51, 52, 69, 72, 49, 50, 51, 52, 69, 72.
plača - pobotni ugovor
Delavcu, ki dnevno prihaja na delo in ne dela iz razlogov, ki so na strani delodajalca, pripada plača.
Sodišče v delovnem sporu zavrže pobotni ugovor delodajalca zaradi škode, ki jo je povzročil delavec, če delodajalec predhodno ni izvedel postopka ugotavljanja povzročene škode v skladu z določbo 72. čl. ZTPDR. Terjatev delodajalca zoper delavca sploh še ni bila ugotovljena, zato manjka procesna predpostavka - izveden postopek po 72. čl. ZTPDR, da bi sodišče prve stopnje lahko o pobotnem ugovoru sploh odločalo.
neupravičen izostanek z dela - zdravniško mnenje - odobritev bolniške odsotnosti
Delodajalec je vezan na strokovno mnenje osebnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije glede upravičenosti zavezanca do bolniškega staleža, zato ne gre za neopravičeno odsotnost z dela, če je bil delavki s strani osebnega zdravnika ali zdravniške komisije odobren bolniški stalež. Dejstvo, da zdravniška komisija delodajalca ni obvestila o odobritvi bolniškega staleža in da delodajalec ni razpolagal z ustreznimi listinami o začasni nezmožnosti tožnice za delo, ni odločilnega pomena in ne more biti v škodo delavcu.
Po določbi 163. čl. ZPIZ imajo, ob izpolnjevanju drugih pogojev, pravico do varstvenega dodatka le tisti uživalci pokojnin, ki imajo stalno prebivališče v R Sloveniji. Stalno prebivališče se dokazuje z odločbo pristojnega državnega organa. Osebam, ki tega dovoljenja nimajo, ne pripada pravica do varstvenega dodatka.
ZPP (1977) člen 353, 368, 353, 368. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1, 1, 1.
pravica do vojaške pokojnine
Tožniku ne pripada pravica do izplačevanja akontacije vojaške starostne pokojnine po odloku Vlade R Slovenije, če je pridobil pravico do vojaške pokojnine v Republiki Hrvaški v skladu s Sporazumom med RS in RS o vojaških pokojninah.
Ocena poskusnega dela mora temeljiti na konkretnih in ne pavšalnih ugotovitvah delodajalca o delu delavca, pri čemer je treba pri oceni dela upoštevati tudi zadoložitve iz razvida del in nalog oz. opisa delovnega mesta, na katerem je delavec delal.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - pritožbeni postopek
Če sodišče prve stopnje ni vedelo, da je bila tožnica v obdobju, ko je trajal spor zaradi prenehanja delovnega razmerja, zaposlena pri drugem delodajalcu, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ter je tako novo dejstvo potrebno upoštevati v pritožbenem postopku in zadevo vrniti sodišču v ponovno sojenje.
Sprememba označbe tožeče stranke zaradi očitane pomote, ki jo je tožnica odpravila še pred prvim narokom za glavno obravnavo, je potrebno obravnavati po 18. členu ZDSS in ne po 192. členu ZPP.