ZUP člen 143, 143. ZOR člen 172, 172. URS člen 26, 26.
odškodninska odgovornost države - nezakonito delo upravnih organov - odgovornost pravne osebe
Pojma protipravnosti ravnanja upravnega organa kot ene izmed nujnih predpostavk civilnega delikta ni mogoče preprosto enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je bila kasneje prvotna odločba upravnega organa spremenjena ali razveljavljena.
Vsaka kršitev določbe 143. člena ZUP ne more predstavljati civilnega delikta, če ravnanje delavcev upravnega organa ne kaže na njihovo namero, da se izigrajo neke z ustavo ali zakonom določene pravice stranke v postopku na način, ki hkrati kaže tudi na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava.
ZOR člen 1072, 1072/1, 1074, 1075, 1072, 1072/1, 1074, 1075. ZIP člen 8, 8/1, 8/2, 15, 15-5, 48, 8, 8/1, 8/2, 15, 15-5, 48.
začasna odredba
Kupec ne more zavarovati svoje terjatve do prodajalca (znižanje kupnine zaradi napak na blagu) z začasno odredbo s prepovedjo akreditivni banki, da ne sme izvršiti plačila po dokumentarnem akreditivu. V takem primeru ima akreditivna banka v izvršilnem postopku položaj udeleženca in zato pravico do pritožbe zoper sklep o začasni odredbi (s katero ji je sodišče prepovedalo plačati potrdilni in izplačilni banki določen znesek iz potrjenega dokumentarnega akreditiva).
Po pravnem mnenju pritožbenega sodišča določba 296. člena za zavarovanca s spremenjeno delovno zmožnostjo pomeni, da se na podlagi zahteve v postopku pri tožencu ugotavlja, ali je zdravstveno stanje še vedno tako, kot je bilo ob določitvi spremenjene delovne zmožnosti in se torej v tem primeru zavarovanca razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pripadajočimi pravicami. Le v primeru, da zavod v postopku ugotovi, da je prišlo do trajnega izboljšanja zdravstvenega stanja do te mere, da invalidnosti ni, ker je zavarovanec popolnoma sposoben v polnem delovnem času za svoje delo, torej delo, ki ga je opravljal pred nastankom spremenjene delovne zmožnosti, se ga ne razvrsti v III. kategorijo invalidnosti, pač pa mu ostanejo pravice na podlagi spremenjene delovne zmožnosti po predpisih, ki so veljali do 31.3.1992. Iz spisa toženca sicer ne izhaja, da bi tožnica pri tožencu vložila zahtevo na podlagi 296. člena zakona. Glede na opisan namen prehodnih in končnih določb, med katere je uvrščena tudi določba 296. člena ter glede na dejstvo, da zakon v 2. odstavku 262. člena izrecno določa, da se postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja začne tudi na predlog lečečega zdravnika, pa je po mnenju pritožbenega sodišča moč predlog za medicinsko izvedenstvo, vložen 30.6.1993, s katerim se je pričel sedaj obravnavani postopek pri tožencu, obravnavati tudi kot zahtevo po 1. odstavku 296. člena zakona.
Zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih (1930) paragraf 13, 17. ZZK člen 129, 130, 137.
zemljiška knjiga - vknjižba - delitev nepremičnin - odpis nepremičnin - nepremičnina majhne vrednosti - objekti javnega pomena - poočitev
Pri odpisu zemljišč majhne vrednosti gre za vknjižbo in ne le za poočitev, saj gre tudi pri tem odpisu za prenos lastninske pravice, le da veljajo za odpisovanje delov majhne vrednosti in za zemljiške objekte javnega pomena posebne določbe.
Za odpis delov majhne vrednosti oziroma za objekte javnega pomena ni bilo po prejšnjih predpisih (pravna pravila Zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih, 1931) potrebno soglasje knjižnega upravičenca, če vrednost odpisanih zemljišč ni presegala vrednosti do katere je zemljišče še mogoče šteti za majhno vrednost. Po določbi 137. čl. Zakona o zemljiški knjigi pa se dovoli odpis zemljišč, ki so bila do uveljavitve tega zakona že uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo cest ali regulacijo vodnih tokov, ne glede na vrednost zemljišč (129. in 130. člen tega zakona).
Po določilu 9. člena Zakona o sodnih taksah (Ur.l. RS št.30/78, 38/96) zastara pravica zahtevati sodno takso v dveh letih po preteku tistega leta, v katerem je taksna obveza nastala. Vsako uradno dejanje pa prekine zastaranje vse do absolutnega zastaranja ob izteku štirih let.
prijava terjatve v stečajnem postopku - razširitev zahtevka
Dvomesečni rok za priglasitev upniške terjatve iz 137. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS št.67/93 - v nadaljevanju ZPPSL) je prekluziven, zato pravica zahtevati poplačilo v stečajnem postopku preneha z potekom roka. Pritožnik je v zmoti, ko se sklicuje na določila zakona o pravdnem postopku, ki se smiselno uporabljajo v stečajnem postopku. Tudi pri razširitvi tožbe po 191. členu ZPP taka razširitev ni dovoljena pri zahtevkih, kjer je potekel prekluzivni rok za vložitev tožbe.
Predočitev možnih posledic nasprotovanja kasneje sprejetemu konceptu preobrazbe tožene stranke v javno podjetje in možnih posledic sodelovanja pri ustanavljanju by pass podjetja v mešani lasti ter sodelovanja pri brezplačnem prenosu družbenih sredstev za ta by pass podjetje ne pomeni pravno upoštevne sile ali grožnje pri podpisu izjave o prenehanju delovnega razmerja, za katero je dal pobudo delodajalec.
Ker je tožnik v letu 1991 odšel domov na Kosovo na podlagi sklepa o začasnem čakanju z zagotovilom, da ga bo toženka ob prekinitvi čakanja izrecno pozvala na delo in v tem času še ni mogel pričakovati izjemnih razmer, ki so po 25.6.1991 nastale na nekaterih območjih bivše Jugoslavije, je šel rizik njegovih izostankov vse dotlej, dokler je bil objektivno onemogočen vrniti se na delo, na račun tožene stranke, izostankov po datumu, ko bi se tožnik na delo lahko vrnil, pa toženka ni bila dolžna upravičiti.
Zakonitost dokončne odločitve o prenehanju delovnega razmerja zaradi petih neupravičenih izostankov se lahko presoja z vidika neupravičenih izostankov v obdobju vse do dokončne odločitve.
ZTPDR člen 61, 61/4, 63, 63/6. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 41, 41/1-1.
disciplinski postopek - zasebni delodajalec - uvedba disciplinskega postopka - bistvene kršitve kolektivne pogodbe - pisna zahteva za uvedbo disciplinskega postopka - disciplinska obravnava - zapisnik
Glede na ureditev v 1. tč. 41. čl. KP med delavci in zasebnimi delodajalci disciplinski postopek pri zasebnem delodajalcu ni bistveno kršen, če ni bilo pismene zahteve za uvedbo disciplinskega postopka in če ni bila izvedena disciplinska obravnava.
Ker se dejstva iz zapisnika v sporu ali dvomu lahko dokazujejo tudi z drugimi dokazi, oblikovne in druge napake pri vodenju zapisnika ne pomenijo vedno absolutno bistvene kršitve disciplinskega postopka.
izvršba na premične stvari - stvari, ki niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem - ocenitev stvari - ocenitev v tuji valuti
Ker gre za oceno vrednosti, ki jo opravi sodišče v skladu z določbami ZIP, v materialnem pravu ni podlage za odločitev sodišča, po kateri se vrednost določi v protivrednosti tuje valute.
Za vrnitev zaplenjenega premoženja obsojencu v naravi, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, ni pomembna okoliščina, da je prenehala obstojati družbeno politična skupnost (MLO, Ljubljana) ki je premoženje prevzela, med občinami, ki so kot družbeno politične skupnosti delovale na njenem območju, pa premoženje še ni razdeljeno.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 201, 201/1, 200, 200/1, 200/2, 201, 201/1.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - pravni standard - kriteriji za odmero odškodnine
Pravična denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega po 1. odst. 201. čl. ZOR je pravni standard, za uporabo tega pravnega standarda pa so v 2. odst. 200. čl. ZOR določena izhodišča, in sicer pomen prizadete dobrine, namen denarne odškodnine za negmotno škodo in omejitev, da odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.
Poleg intenzivnosti in trajanja duševnih bolečin kot temeljnih meril za določanje odškodnine po 201. čl. ZOR, se kot pomožno merilo upošteva tudi stopnja osebne povezanosti pokojnega in oškodovanca.
Splošni nivo življenjskega standarda v okolju, kjer živi oškodovanec pa ni in ne more biti merilo, ki bi ga sodišče moralo upoštevati.
Za ugotovitev, kdo so dediči denacionaliziranega zapustnikovega premoženja, je odločilen trenutek, ko je postala pravnomočna odločba o denacionalizaciji.
prenehanje delovnega razmerja za določen čas - nadomestilo plače
1. Ne gre za neupravičeni izostanek z dela in s tem za podlago odpovedi delovnega razmerja v smislu 5. oz. 6. tč. 100. čl. ZDR če se delavec zglasi na delu, se pri delodajalcu zadržuje, vendar dela ne nastopi, temveč gre za odklonitev dela, ki bi bila lahko predmet disciplinskega postopka.
2. Delavec ni opravičen do nadomestila plače za dneve neupravičenih izostankov z dela in za čas neupravičenega odklanjanja dela.
Pogoj za realizacijo ločitvene pravice je, da sta ugotovljeni tako terjatev kot tudi ločitvena pravica. Čeprav gre za hipoteko, nastalo s sporazumom med upnikom, dolžnikom in hipotekarnim dolžnikom po 251.c členu ZIP in je stečajni dolžnik kot hipotekarni dolžnik izgubil pravdo za ugotovitev, da ne obstoji ločitvena pravica, ni izpolnjen pogoj za izvršitev ločenega poplačila, če je bil upnik napoten na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve in ta torej še ni ugotovljena.
ZST člen 2, 4, 2, 4. ZOR člen 212, 212. ZIP člen 51, 51.
ugovor po izteku roka - sklep o izvršbi - dvakratno plačilo dolga
Sodišče obravnava tudi ugovor zoper izvršilni sklep, ki prispe na sodišče po izteku roka (51. člen zakona o izvršilnem postopku - ZIP), če dolžnik v ugovoru navede dejstvo, ki se nanaša na terjatev in je navedeno dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova.