DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00382
ZPPSL člen 146, 146. ZPP (1977) člen 201, 201. ZD člen 145, 145/1, 145, 145/1.
nakup stečajnega dolžnika kot pravne osebe - skupnost dedičev - nujno in enotno sosporništvo - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
1. Tožeča stranka z nakupom stečajnega dolžnika kot pravne osebe ni postala lastnica njegovega premoženja, temveč edini družbenik te pravne osebe, zato tožeča stranka ni upnik iz vtoževanega materialnopravnega razmerja.
2. V zemljiški knjigi je pri spornih nepremičninah vknjižen denacionalizacijski upravičenec po katerem zapuščinski postopek še ni zaključen, zato toženec ni (edini) dolžnik iz vtoževanega materialnopravnega razmerja, kajti v obravnavani zadevi bi lahko bila pasivno legitimirana le skupnost dedičev kot nujni enotni sosporniki.
Zahtevek za vrnitev predmetov, ki so bili zaseženi v skladu z določbami ZKP po organih za notranje zadeve, je sicer po vsebini premoženjskopravni, ni pa civilnopravni spor, saj ta spor ne izvira iz civilnopravnega razmerja, ampak iz (pred)kazenskega postopka, v katerem je organ za notranje zadeve z avtoriteto, ki mu jo dajejo določbe ZKP, odvzel tožničin osebni avto. Za vrnitev takšnih, po posebnem postopku zaseženih predmetov, zato ni pristojno odločati pravdno sodišče, ampak odloča o takšni vrnitvi lahko le organ, ki vodi kazenski ali predkazenski postopek.
ZIP člen 38, 38/2, 51, 55, 55a, 55/2, 38, 38/2, 51, 55, 55a, 55/2.
ugovor po izteku roka - verodostojna listina
Določilo 2.odstavka 55. člena ZIP, o dovoljenem ugovoru po izteku osemdnevnega roka, se nanaša na drugi del izvršilnega sklepa na podlagi verodostojne listine, torej na tisti del, s katerim je dovoljena izvršba.
ZST člen 2, 4, 2, 4. ZOR člen 212, 212. ZIP člen 51, 51.
ugovor po izteku roka - sklep o izvršbi - dvakratno plačilo dolga
Sodišče obravnava tudi ugovor zoper izvršilni sklep, ki prispe na sodišče po izteku roka (51. člen zakona o izvršilnem postopku - ZIP), če dolžnik v ugovoru navede dejstvo, ki se nanaša na terjatev in je navedeno dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova.
Za ugotovitev, kdo so dediči denacionaliziranega zapustnikovega premoženja, je odločilen trenutek, ko je postala pravnomočna odločba o denacionalizaciji.
Pogoj za realizacijo ločitvene pravice je, da sta ugotovljeni tako terjatev kot tudi ločitvena pravica. Čeprav gre za hipoteko, nastalo s sporazumom med upnikom, dolžnikom in hipotekarnim dolžnikom po 251.c členu ZIP in je stečajni dolžnik kot hipotekarni dolžnik izgubil pravdo za ugotovitev, da ne obstoji ločitvena pravica, ni izpolnjen pogoj za izvršitev ločenega poplačila, če je bil upnik napoten na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve in ta torej še ni ugotovljena.
ZPP (1977) člen 145, 145/1, 145/2, 145, 145/1, 145/2.
vročanje
Če predlagatelj med postopkom vpisa sprememb v sodni register spremeni svoj naslov, mora to sporočiti registrskemu sodišču. Če tega ne stori, ravna le-to pravilno, če pošiljko po brezuspešnem poskusu vročitve na registriranem naslovu predlagatelju vroči z nabitjem na sodno desko.
začasna odredba - ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe
Po določilu 244. člena ZIP se v postopkih zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o izvršbi. To pomeni, da bi morala tožeča stranka z ugovorom tretjega po 56. členu ZIP zatrjevati, da je navedena hrastovina njena in začasna odredba na ta predmet nedopustna. V primeru, da upnik ne bi soglašal glede zatrjevane lastnine (oz. ne bi v roku podal izjave), bi izvršilno sodišče napotilo tretjega na pravdo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM10002
ZOR člen 149, 913, 149, 913.
nezgodno zavarovanje - aktivna legitimacija
Upravičenec - delavec sklenitelja kolektivnega nezgodnega zavarovanja je upravičen iz sklenjenega pogodbenega razmerja (kolektivnega nezgodnega zavarovanja) zahtevati izplačilo dela zavarovalnine neposredno od tožene stranke - zavarovalnice.
ZTPDR člen 81, 81/2. ZDR člen 36c, 36e, 100, 100/1-12, 104. ZDSS člen 22, 22/2, 24, 24/1. Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo člen 33.
prenehanje delovnega razmerja - nujni operativni razlogi - trajno presežni delavec - ugovor - bolniška odsotnost - tek rokov - dokončnost sklepa - udeležba na seji pritožbenega organa
Nevabljenje delavca in njegovega pooblaščenca na sejo pritožbenega organa, ki odloča o ugovoru delavca zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Če sodišče razveljavi le sklep ugovornega organa delodajalca, ne pa tudi sklep organa prve stopnje delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, v skladu z 2. točko 1. odst. 24. člena ZDSS samo odloči o pravicah delavca iz delovnega razmerja. Takšnemu delavcu preneha delovno razmerje v 6 mesecih po pravnomočnosti sodbe sodišča.
Zgolj predložitev in podpis pogodbe o zaposlitvi, s katero se tudi ne spreminjajo pravice in obveznosti delavca, po tem ko je že dokončno odločeno o prenehanju delovnega razmerja delavcu zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, vendar delovno razmerje delavcu še ni prenehalo, ker še ni potekel 6 mesečni rok po 36e členu ZDR, ne pomeni razveljavitve sklepov o prenehanju delovnega razmerja.
Delavec je lahko opredeljen za trajno presežnega delavca kljub temu, da je v času sprejema sklepa o prenehanju delovnega razmerja v bolniškem staležu, vendar mu delovno razmerje preneha šele po 6 mesecih od takrat, ko se delavec vrne na delo.
Določba 33. člena Kolektivne pogodbe za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije (Ur.l. RS št. 6/91), ki določa, da med trajne presežke ni mogoče uvrstiti delavca v času, ko je odsoten z dela, zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, je v nasprotju z ZDR in je ni mogoče upoštevati.
6 mesečni rok po katerem trajno presežnemu delavcu preneha delovno razmerje začne teči za delavca, ki ima odobren najprej bolniški stalež za poln delovni čas, nato pa bolniški stalež le za 4 ure, od dneva, ko se delavec vrne na delo, to je po preteku bolniškega staleža za poln delovni čas.
ZPP (1977) člen 333, 334, 333, 334. ZZT člen 16, 23, 26, 16, 23, 26.
prenehanje delovnega razmerja - tujec
Po pravnomočni sodni odločbi, s katero je delavcu - tujcu ponovno vzpostavljeno delovno razmerje z vsemi pravicami (tožena stranka ga je dolžna pozvati nazaj na delo in mu od datuma prenehanja delovnega razmerja plačati pripadajoče plače z davki in prispevki in ga prijaviti v zavarovanje), takšnemu delavcu, ki se je odzval pozivu tožene stranke naj se zglasi na delo, vendar ni smel začeti delati, ker ni imel (in niti kasneje ni pridobil) delovnega dovoljenja, pripadajo nadomestilo plače in ostale pravice iz delovnega razmerja le do datuma poziva na delo, ne pa tudi kasneje.
Ker velja, da pogodba veže stranke, je tožena stranka-prodajalec morala po pogodbi dobaviti tožeči stranki-kupcu blago do konca decembra 1987, ob pogoju, da kupec-tožeča stranka plača avans. Ob pravočasnem plačilu avansa bi tudi pogodbeno dogovorjena sprememba cene zaradi carinskih in drugih dajatev bremenile prodajalca-toženo stranko, če bi do teh sprememb prišlo v času njene zamude.
ZPP (1977) člen 400, 400/3, 400, 400/3. ZDSS člen 14, 14/1, 37, 14, 14/1, 37.
Invalidnina - revizija - ZDSS
Po mnenju pritožbenega sodišča uporaba 3. odst. 400. čl. ZPP v sporih zaradi invalidnine za telesno okvaro (TO) ni možna. V 14. čl. ZDSS je namreč določeno načelo primarne uporabe določb tega zakona in se določbe ZPP torej uporabljajo samo podrejeno, torej le če določen procesni institut v ZDSS ni urejen. ZDSS pa v čl. 37. izrecno določa, da revizija ni dovoljena v sporih zaradi invalidnine za TO.
Zakonitost sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov se ugotavlja v okviru razloga v organizaciji, ki je izvedla postopek in izdala izpodbijana sklepa. V tem postopku ni možno ugotavljati ali je delo, ki ga je opravljal tožnik obstojalo v novo ustanovljeni družbi, še posebej oz. proti tej družbi tožnik ni uporabil tožbenega zahtevka. V kolikor delavec meni, da je bil kršen postopek pri sklepanju delovnih razmerij v novo ustanovljenih družbah mora sprožiti postopek v skladu z določbo 84. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja.
brezuspešen poskus rubeža - naslov dolžnika - ustavitev izvršbe
Če se ob poskusu rubeža ugotovi, da dolžnik na naslovu, ki ga je navedel upnik, ne poseduje ničesar, mora sodišče upniku po določbi 79. čl. ZIP poslati obvestilo, da rubež ni bil opravljen in ne poziv, da naj upnik sporoči nov dolžnikov naslov. Šele, če upnik v roku treh mesecev ne bi predlagal ponovnega rubeža z navedbo, kje se rubljivi predmeti, ki so last dolžnika, nahajajo, ali če se tudi pri ponovnem rubežu ne bi našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, bi lahko sodišče na podlagi 3. odst. 79. čl. ZIP izvršbo ustavilo.
prenehanje delovnega razmerja - odpravnina - pravica do odpravnine
Pravica do odpravnine po 36f členu ZDR je vezana na razlog prenehanja delovnega razmerja, to je na dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov. Sodišče ne more samo ugotoviti, da bi delavec moral biti opredeljen kot trajni presežek in nadomestiti postopka v organizaciji.
Kadar tožeča stranka zahteva izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov na podlagi odpovedi najemne pogodbe (3. odst. 29. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih - ZPSPP), tožena stranka pa odstopa od najemne pogodbe na podlagi določbe 15. čl. ZPSPP in zahteva povrnitev plačane najemnine, vloženih sredstev in izgubljeni zaslužek, se kot predhodno vprašanje pri odpovedi postavlja vprašanje obstoja najemnega razmerja, kajti odstop od pogodbe po 15. čl. ZPSPP je enostranska izjava upnika (najemnika), s katero se pogodba brez sodne intervencije razdre (razveljavi oz. razveže), če pa najemnega razmerja ni, ne more biti niti odpovedi in na podlagi odpovedi zahtevka za izpraznitev in izročitev.
Če je bila tožba vložena pred osamosvojitvijo Republik Hrvaške in Slovenije, ostane sodišče, ki je bilo ob vložitvi tožbe krajevno pristojno po sporazumu med strankama, pristojno še naprej.
ZDR člen 4, 4/2, 4, 4/2. ZTPDR člen 62, 62/1, 69, 69/2, 62, 62/1, 69, 69/2.
začasna odstranitev z dela - pristojni organ - zahteva za uvedbo disciplinskega postopka
V skladu z 2. odstavkom 4. člena ZDR je direktor podjetja lahko pooblaščen za samostojno odločanje o začasni odstranitvi delavca iz podjetja. Zaradi nevročitve zahteve za uvedbo disciplinskega postopka delavcu je disicplinski postopek pri delodajalcu, ki ima status pravne osebe, absolutno bistveno kršen in zaradi takšne kršitve ni mogla biti sprejeta zakonita odločitev.