negmotna škoda - zastaranje odškodninske terjatve - objektivni zastaralni rok
Za začetek teka 5-letnega zastaralnega roka je odločilen čas, ko je nastala škoda. Ta čas je dejansko vprašanje, ki ga je treba rešiti v vsakem primeru posebej. Ker so škodna posledica duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, je treba ugotoviti čas, ko je toženec trpel duševne bolečine.
izvršba proti stečajnemu dolžniku - stroški stečajnega postopka
Stroški pravde za ugotovitev obstoja upnikove terjatve zoper stečajnega dolžnika so stroški stečajnega postopka, za katere sodišče proti stečajnemu dolžniku lahko dovoli izvršbo.
Pravdni stroški, ki jih mora stečajni dolžnik plačati na podlagi izvršilnega naslova, ki je nastal po začetku stečajnega postopka, so stroški stečajnega postopka, zato sme sodišče za njihovo izterjavo zoper stečajnega dolžnika dovoliti izvršbo.
Prvostopno sodišče je utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za izplačilo akontacije vojaške starostne pokojnine po Odloku o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Ur. list RS, št. 4/92), ko je ugotovilo, da je že uveljavil pokojnino v R Hrvaški, po sporazumu med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah (Ur. list RS, št. 48/92 - Mednarodne pogodbe št. 13) pa izbirna pravica ni možna.
ZPP (1977) člen 107, 107/1, 107, 107/1. ZOR člen 277, 277.
zakonite zamudne obresti - obrestna mera - uporaba materialnega prava
Za izračun zakonitih zamudnih obresti je od 7.10.1989 dalje je veljal zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l. SFRJ št. 57/89), nato je dne 28.3.1992 stopil v veljavo zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l.RS št. 14/92) oz. velja od 5.8.1995 zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS št.45/95).
Po določilu 277. člena ZOR lahko upnik obračuna višje zamudne obresti, kot so določene v zakonu, ki ureja obrestno mero, le v primeru kreditnega odnosa, ko je dolžnik najprej v skladu s pogodbo uporabljal upnikova denarna sredstva, potem pa je prišel v plačilno zamudo. Pri prodajni pogodbi se pogodbeni stranki lahko dogovorita, da bo prodajalec določen čas kreditiral kupca - v takem primeru tečejo od dneva plačilne zamude višje pogodbene obresti.
Za odločanje o odpovedi najemne pogodbe in izpraznitvi poslovnih prostorov je v primeru, da gre po določbah ZPP za gospodarski spor, stvarno pristojno okrožno in ne okrajno sodišče.
konkurenčna prepoved - pasivna legitimacija - nelojalna konkurenca - izbris dejavnosti iz sodnega registra
Tožbenega zahtevka zaradi kršitve konkurenčne prepovedi iz 7. člena Zakona o delovnih razmerjih ni mogoče uspešno uveljaviti zoper d.o.o., ki so jo ustanovili delavci, ki so kršili konkurenčno prepoved.
Na podlagi zatrjevanja nelojalne konkurence ni mogoče uspeti s tožbenim zahtevkom na izbris dejavnosti iz sodnega registra.
Rok za pritožbo ne more začeti teči z vročitvijo sodbe možu tožeče stranke in ne prej, preden mož ne izroči sodbe ženi v lastne roke.
Ker sodišče ni razčiščevalo katerega dne je bila sodba tožeči stranki dejansko izročena, ni jasno, kako je prišlo do zaključka, da je bilo 29.4.1996, ko je bila sodba nesporno vročena možu, vročena tudi tožnici. Izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe je bilo zato potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti.
Rok za pritožbo ne more začeti teči z vročitvijo sodbe možu tožeče stranke in ne prej, preden mož ne izroči sodbe ženi v lastne roke.
Ker sodišče ni razčiščevalo katerega dne je bila sodba tožeči stranki dejansko izročena, ni jasno, kako je prišlo do zaključka, da je bilo 29.4.1996, ko je bila sodba nesporno vročena možu, vročena tudi tožnici. Izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe je bilo zato potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti.
telesna okvara - izpolnitev pogoja pokojninske dobe
Ker tožnica ni predložila nobenega dokazila o izpolnjevanju pogoja pokojninske dobe je prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo njen zahtevek za priznanje invalidnine za 70 % TO. Zatrjevano zaposlitev mora tožnica uveljavljati v postopku pred tožencem, ki bo o njenem zahtevku odločil na podlagi predlaganih dokazov.
dlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1-1.
akontacija vojaške pokojnine
Tožnik ni upravičen do izplačila akontacije vojaške invalidske pokojnine, ker ni izpolnil predpisanega pogoja, da je do 18.10.1991 izpolnil pogoje za priznanje pravice do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Po teh predpisih namreč invalidnost nastane z dnem razrešitve, to pa je pri tožniku 31.3.1992.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - opozicijski razlogi
Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da gre za tako imenovani opozicijski razlog, vendar zmotno razlaga, da je treba zaradi tega zavrniti ugovor. Opozoriti je namreč treba, da v izvršilnem postopku ni možen procesni pobot po določilu tretjega odstavka 352. člena ZPP, je pa možen materialno pravni pobot po določilih 336. do 343. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - odpovedni rok
V primeru, da je tekom 6-mesečnega odpovednega roka ugotovljena delavčeva začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni in to stanje obstoji tudi v času izteka odpovednega roka, delavcu lahko v skladu s 36. členom ZDR v posledici trajnega presežka preneha delovno razmerje s potekom začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni.
ZPP (1977) člen 156, 156/1, 156, 156/1. ZDSS člen 22, 22/1, 22, 22/1.
stroški postopka
V sporu o prenehanju delovnega razmerja trpi delodajalec svoje stroške postopka tudi v primeru, če pride do ustavitve postopka zaradi umika tožbe, razen če je šlo za krivdno povzročene stroške v smislu določb 156. člena ZPP.
odlog izvršbe - istočasna predloga upnika in dolžnika
Kadar upnik in dolžnik istočasno vložita predlog za odlog izvršbe, ki se še ni začela opravljati, sodišče sledi predlogu upnika in izvršbo na njegov predlog odloži, dolžnikov predlog za odlog pa postane s tem brezpredmeten.
Sprememba katastrske občine, v kateri je številka parcele, na kateri naj bi prišlo do motenja posesti, pri čemer kraj motilnega dejanja med strankama niti ni sporen, ne pomeni spremembo tožbe, temveč zgolj popravo tožbenih navedb (3. odst. 191. čl. ZPP).
delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja
Dokazno breme, da je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno v nasprotju z zakonom in se zato v skladu s 1. odst. 18. čl. ZDR šteje, da je bilo sklenjeno za nedoločen čas, je na strani delavca. Za presojo zakonitosti večkrat zaporedoma sklenjenega delovnega razmerja za določen čas zaradi občasno povečanega obsega dela, pa so poleg obsega dela ob izteku določenega obdobja, pomembna tudi delodajalčeva realna pričakovanja ob sami sklenitvi takšnega delovnega razmerja oziroma ob podaljšanju le-tega, da gre res le za začasno povečani obseg dela.