1. Čeprav je sodišče štelo operacijski zapisnik kot temeljni dokaz, je še vedno možen nasprotni dokaz zoper domnevo o resničnosti tega, kar je v njem zapisano, podobno kot pri vsaki javni listini, kot tudi dokaz, da obstoji določeno dejstvo, čeprav v zapisniku ni zapisano.
2. V odškodninski pravdi zaradi škode, ki naj bi jo povzročili zdravniki tožene stranke, je tožničino dokazno breme glede vzročne zveze le v tem, da dokaže, da ji je škoda dejansko nastala pri operaciji. Tožena stranka pa bi se odškodninske odgovornosti lahko razbremenila, če bi dokazala, da so njeni zdravniki ravnali tako, kot je bilo treba in da poškodba ni posledica strokovne napake, ampak komplikacije ali bolezni (170. čl. ZOR).
ZTLR člen 77, 77. ZPP (1977) člen 282, 282/1, 442, 282, 282/1, 442.
motenje posesti - pravočasnost tožbe
Kolikor gre za vprašanje pravočasnosti tožbe zaradi motenja posesti, je to dokazovanje dejanskega stanja procesnega prava. To mora sicer ugotavljati sodišče po uradni dolžnosti, vendar zadostuje že izkaz verjetnosti.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - odpovedni rok
V primeru, da je tekom 6-mesečnega odpovednega roka ugotovljena delavčeva začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni in to stanje obstoji tudi v času izteka odpovednega roka, delavcu lahko v skladu s 36. členom ZDR v posledici trajnega presežka preneha delovno razmerje s potekom začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni.
Sprememba katastrske občine, v kateri je številka parcele, na kateri naj bi prišlo do motenja posesti, pri čemer kraj motilnega dejanja med strankama niti ni sporen, ne pomeni spremembo tožbe, temveč zgolj popravo tožbenih navedb (3. odst. 191. čl. ZPP).
V pravdnem postopku, ki teče po ugovoru zoper plačilni nalog ali izvršilni sklep iz 38/2 ZIP (na podlagi verodostojne listine) ni 0mogoče razširiti zahtevka iz mandatne tožbe oziroma izvršilnega predloga (npr. za procesne obresti).
Pravno pravilo 7. člena zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930 je enako kot sedaj veljavni 36. člen zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS št. 33/95) določalo, da se vrstni red vpisov, ki se nanašajo tudi na vpis hipoteke, ravna po trenutku, ko je vloga prispela k zemljiško-knjižnemu sodišču.
Prodaja nepremičnin, ki je bila izvedena po soglasju Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, ne pomeni, da dolžnik prodaja svoje premoženje z namenom, da bi onemogočil ali sicer otežil poplačilo določenega upnika.
Prvostopno sodišče je utemeljeno zavrnilo zahtevek tožnice, da se ji prizna pravica do starostne pokojnine, potem ko je ugotovilo, da ne izpolnjuje predpisanega pogoja starosti po določbi 39. člena ZPIZ.
Po določilu 4. odst. 98. člena ZPP mora sodišče ves čas postopka paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Iz nadaljnjih določil istega člena - da lahko stranka naknadno odobri pravdna dejanja, pooblaščenca, ki ni upravičen za zastopanje oziroma, da lahko sodišče dovoli tudi začasno opravljanje dejanj osebi, ki sploh nima pooblastila - izhaja, da mora sodišče najprej poizkusiti odpraviti pomanjkljivosti pri pooblastilu. Sodišče mora ravnati smiselno enako, če ugotovi pomanjkljivosti pri sami pravdni stranki ali njenem zakonitem zastopniku - torej tako kot določa 83. člen ZPP.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1. URS člen 8, 153, 153/2.
vojaška pokojnina - akontacija pokojnine - mednarodni sporazum
Prvostopno sodišče je utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za izplačilo akontacije vojaške starostne pokojnine po Odloku o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Ur. list RS, št. 4/92), ko je ugotovilo, da je že uveljavil pokojnino v R Hrvaški, po sporazumu med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah (1992) pa izbirna pravica ni možna.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju člen 73. ZPIZ člen 293, 293/2.
invalidnina - telesna okvara
Prvostopno sodišče je na podlagi mnenja IK II. stopnje utemeljeno zaključilo, da pri tožniku od 17.12.1990 obstaja 70 % telesna okvara.
Pri odločitvi o tem, od kdaj se mu invalidnina izplačuje, pa je kršilo materialno pravo, ko je prezrlo dejstvo, da je bil zahtevek vložen 4.12.1991 in je zato do izplačila upravičen od 1.7.1991, to je od prvega naslednjega dne po vložitvi zahtevka in še za 6 mesecev nazaj, kot to določa 73. člen ZPIZ (Ur. list RSR, št. 27/83 s spremembami).
ZTLR člen 30, 30/1, 30, 30/1. ZNP člen 135, 136, 136/1, 135, 136, 136/1.
postopek za ureditev meje - lastninska pravica - priposestvovanje
Če naj se meja določi po močnejši, torej po lastninski pravici in če se ugotavlja priposestvovanje, je začetek in konec priposestvovalne dobe treba natančno določiti.
pravica do invalidnine - telesna okvara - seznam telesnih okvar
Popolnoma pravilna je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da pri tožeči stranki ni izkazana nobena od telesnih okvar (TO) po SS o seznamu telesnih okvar, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidnine po 152. čl. ZPIZ.
ZZZPB člen 19, 19. ZPIZ člen 17, 172, 172/1, 17, 172, 172/1. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 3, 4, 5, 7, 8, 3, 4, 5, 7, 8.
akontacija vojaške pokojnine - izplačilo
Zaključek prvostopnega sodišča, da je tožnik do izplačevanja akontacije vojaške starostne pokojnine upravičen šele od 5.9.1993 ne pa od 1.9.1991, je pravilen. Tožnik je namreč do 4.9.1992 prejemal denarno nadomestilo za čas brezposelnosti in bil zavarovanec, po določbi 1. odstavka 172. člena ZPIZ, ki jo je treba analogno upoštevati, pa pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Na drugačno odločitev ne more vplivati nesporno dejstvo, da mu je z odločbo zveznega zavoda z dne 30.12.1992 pravica do vojaške starostne pokojnine priznana od 15.7.1991 dalje.
Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin.
Prvostopno sodišče je svojo odločitev, da pri tožnici obstajajo 4 TO (telesne okvare) v skupni višini 60 % od 3.7.1993 dalje zaradi posledic bolezni, utemeljeno oprlo na dopolnilno mnenje IK II.
stopnje z dne 15.6.1995. Mnenje so podali ustrezni specialisti in je strokovno sprejemljivo obrazloženo. Zato je utemeljeno zavrnilo njen zahtevek, da se ji prizna invalidnina za 90 % TO.
ZPIZ člen 123, 270, 270/1. ZZZBP člen 17, 17/1, 70, 70/1.
tujec - nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev - delovno dovoljenje
Tožnik, ki je tujec, in mu je delovno dovoljenje poteklo 21.9.1993, kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ni več upravičen do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev, ker ne izpolnjuje več predpisanega pogoja prijave pri zavodu za zaposlovanje, kot to določa 123. člen ZPIZ. Zato je prvostopno sodišče njegov zahtevek, da se mu ta pravica prizna tudi za čas od 1.9.1993 dalje, utemeljeno zavrnilo.
ZPP (1977) člen 158, 158. ZOR člen 414, 940, 940/2, 941, 414, 940, 940/2, 941.
stroški postopka - pravdni stroški
Če je tožnik umaknil tožbo zoper povzročitelja škode tako, ko je zavarovalna organizacija kot solidarna zavezanka povzročiteljeve škode na podlagi zavarovalne pogodbe izpolnila njegov zahtevek, pa čeprav ni bila tožena na plačilo odškodnine, je tožnica (povzročitelj škode) dolžna povrniti tožniku po pogojih iz čl. 158 ZPP pravdne stroške. Šteti je, da je preko zavarovalnice sama plačala odškodnino na škodo, ki jo je v škodnem dogodku povzročila.
ZPP (1977) člen 348, 358, 386, 348, 358, 386. ZDSS člen 75, 75/1, 75, 75/1.
pritožba - pravnomočna sodna odločba
ZPP v 1. odst. 348. čl. določa, da se smejo stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, pritožiti v predpisanem roku, iz česar izhaja logičen zaključek, da pritožba zoper sodno odločbo drugostopnega pritožbenega sodišča ni dopustna. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sicer pravilno zaključuje, da revizija kot izredno pravno sredstvo v zadevah, ki so bile pravnomočno končane do uveljavitve ZDSS s 13.5.1994 ni bila dopustna, vendar pa za prekvalifikacijo pritožbe z revizijo ni imelo podlage, zaradi česar je bilo potrebno izpodbijani sklep spremeniti po uradni dolžnosti, kot je razvidno iz izreka.
ZPP (1977) člen 348, 358, 386, 348, 358, 386. ZDSS člen 75, 75/1, 75, 75/1.
pritožba - pravnomočna sodna odločba
ZPP v 1. odst. 348. čl. določa, da se smejo stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, pritožiti v predpisanem roku, iz česar izhaja logičen zaključek, da pritožba zoper sodno odločbo drugostopnega - pritožbenega sodišča ni dopustna. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sicer pravilno zaključuje, da revizija kot izredno pravno sredstvo v zadevah, ki so bile pravnomočno končane do uveljavitve ZDSS s 13.5.1994 ni bila dopustna, vendar pa za prekvalifikacijo pritožbe z revizijo ni imelo podlage, zaradi česar je bilo potrebno izpodbijani sklep spremeniti po uradni dolžnosti, kot je razvidno iz izreka.
Pravilen je zaključek prvostopnega sodišča, da v zakonodaji, veljavni do 31.3.1992 kot tudi v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1.4.1992, ni pravne podlage za znižanje starostne meje, kot pogoja za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, ker se starost zniža le pri uveljavitvi pravice do starostne pokojnine. Zato je utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ker ne izpolnjuje pogoja starosti, čeprav med strankama ni bilo sporno, da mu je priznan beneficiran staž.