ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. ZPIZ člen 93, 93.
preostala delovna zmožnost - omejitve za drugo ustrezno delo
Potem, ko bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku natančno razčistilo vse pogoje dela na delovne mestu "varnostnik - receptor", bo od invalidske komisije II. stopnje po potrebi zahtevalo dopolnilno izvedensko mnenje glede vprašanja, ali je tožeča stranka to delo zmožna opravljati pod splošnimi pogoji, ali pa so tudi pri teh opravilih potrebne omejitve. Izpodbijano sodbo je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in absolutne bistvene kršitve postopka po 13. tč. 2.odst. 354 člena ZPP bilo potrebno razveljaviti tudi po uradni dolžnosti.
Delavec, kot tožnik v delovnem sporu, v primeru zapisanega soglasja v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, da so s tem sporazumom poravnane vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ne more s posebnim zahtevkom, mimo sporazuma (ki ga ne izpodbija) terjati še razlike plače, temveč bi o tem lahko odločalo sodišče šele, če bi uspel razveljaviti sporazum oz. del sporazuma, ki se nanaša tudi na ureditev vseh medsebojnih pravic in obveznosti.
zavarovalna pogodba - splošni pogoji za požarno zavarovanje - zavarovalni primer
V primeru, ko je do požara na zavarovanem objektu prišlo zaradi aktivnega ravnanja osebe, ki je hišo uporabljala, ne pa iz razloga, ki bi nastal izven sfere, na katero imajo uporabniki zavarovanega objekta lahko vpliv, ne gre za škodni dogodek, ki bi bil krit z zavarovalno pogodbo oz. splošnimi pogoji za požarno zavarovanje.
Sodišče druge stopnje je pri preizkusu pritožbe proti sklepu o določitvi sodnih penalov upoštevalo, da so sodni penali obveznost, ki nastane z ukrepom državnega organa (odločbo sodišča) in so konstitutivne narave. V bistvu so neke vrste privatna kazen in nimajo zveze z odškodnino. Zato upnikoma ne pripadajo zakonite zamudne obresti od penalov, ker jih Zakon o obrestni meri zamudnih obresti (ZOMZO, Ur. l. RS 14/92) v 1. členu predvideva le za primere, ko je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti iz obligacijskih razmerij.
ZDR člen 58, 100, 100/1, 100/1-5, 58, 100, 100/1, 100/1-5. ZZVZZ člen 80, 80/2, 80, 80/2.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - odobritev koriščenja letnega dopusta - zdravstveno opravičena odsotnost z dela
Če delavka predlaga pristojnemu zdravniku zaključek bolniškega staleža, da bi do nastopa porodniškega dopusta lahko koristila letni dopust, to kaže na subjektivno prepričanje delavke, da ji je koriščenje dopusta s strani delodajalca odobreno. Potrdilo o zdravstveno opravičeni odsotnosti z dela, izdano s strani pristojnega zdravnika, je javna listina, ki jo je potrebno upoštevati, razen če se izkaže, da je bila pridobljena nelegalno in v izrecnem nasprotju z dejansko ugotovljenim zdravstvenim stanjem delavca.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 106, 100, 100/1, 100/1-6, 106.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - izvršljivost odločitve delodajalca
Delavcu preneha delovno razmerje v primeru neupravičene odsotnosti z dela zaporedoma pet delovnih dni s prvim dnem odsotnosti, če se na delo ne vrne do sprejema odločitve na pristojnem organu (prve stopnje). V primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi pet neupravičenih izostankov učinkuje že odločitev organa prve stopnje, če se delavec do dneva odločitve ne vrne na delo.
ZPP (1977) člen 16, 16. ZDSS člen 4, 5, 6, 68, 4, 5, 6, 68.
pristojnost - delovno in socialno sodišče - redno sodišče
Dne 13.5.1994 je stopil v veljavo zakon delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94), ki v členih 4 do 6 določa pristojnosti teh sodišč - med katerimi pa ni več sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med OZD-ji ( člen 3/1-1 zakona o samoupravnih sodiščih - Ur.l. SRS št. 10/77, oziroma iz 11. člena zakona o sodiščih združenega dela Ur.l. SRS št. 38/74). Delovna in socialna sodišča po 68. členu cit. zakona rešujejo samo tiste zadeve bivših sodišč združenega dela (torej prej navedene spore iz družbenoekonomskih odnosov med OZD), ki so do uveljavitve zakona to je do 13.5.1994 že bile v teku pred sodišči združenega dela.
prekinitev postopka zaradi uvedbe stečaja - subjektivna sprememba tožbe
Po drugem odstavku 192. člena Zakona o pravdnem postopku je za subjektivno spremembo tožbe potrebna privolitev tistega, ki naj v pravdo vstopi namesto prvotnega toženca.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 369, 369/3, 354, 354/2, 354/2-10, 369, 369/3. ZIP člen 21, 55a, 21, 55a.
izvršba na podlagi verodostojne listine - fizična oseba
Fizična oseba ne more biti stranka - upnik v postopku izvršbe po verodostojni listini in s tem tudi ne more biti tožeča stranka v pravdnem postopku. Dolžnik je z ugovorom preprečil, da bi postal sklep o dovolitvi izvršbe pravnomočen. Pritožbeno sodišče je z uporabo določila 3.odst. 369. člena v zvezi s 10. točko 354. člena ZPP razveljavilo sodbo in tožbo-izvršilni predlog zavrglo. Po določilu 2.odst. 55a člena ZIP, namreč sodišče po ugovoru v izvršbi na podlagi verodostojne listine, ravna kot v postopku, ki se je začel z mandatno tožbo.
ZPP (1977) člen 8, 220, 221a, 345/2-13, 354, 354/2, 8, 220, 221a, 345/2-13, 354, 354/2. ZOR člen 277, 277/2, 277, 277/2.
dokazna ocena - obračun obresti
Če je med strankama je obstoj plačilne zamude nesporen, sporna je samo obrestna mera, zaključek sodišča, da takšen obračun nima dokazne vrednosti, ni pravilen.
Prvostopno sodišče, ki je ugotovilo, da pri tožniku od 12.9.1995 dalje obstaja II. kategorija invalidnosti (pred tem pa III.), bi mu muralo pravico do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom priznati na drugem ustreznem delu, saj je tudi ugotovilo, da dela na drugem ustreznem delu kot invalid III. kategorije invalidnosti. Moralo bi odločiti tudi o ostalih pravicah, ki gredo zavarovancu na temelju II.
kategorije invalidnosti, to je o pravicah do nadomestila plače, pri tem pa upoštevati, da če nastanejo v stanju invalidnosti in preostale delovne zmožnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.
ZPIZ člen 123, 269, 270, 123, 269, 270. ZDSS člen 35, 35.
pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev - izredno pravno sredstvo - sprememba dokončne upravne odločbe - očitna kršitev materialnega prava
Tožena stranka je utemeljeno po uradni dolžnosti posegla v dokončno odločbo s katero je zaradi očitane kršitve materialnega prava tožeči stranki neutemeljeno priznala pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno presodilo, da niso bili izpolnjeni pogoji za obnovo postopka pač pa za spremembo dokončne odločbe po 269. členu ZPIZ, zaradi česar je pritožbeno sodišče moralo izrek izpodbijane sodbe, spremeniti po uradni dolžnosti.
ZUP člen 249, 249/1, 252, 249, 249/1, 252. ZPIZ člen 253, 253.
zavarovalna doba - obnova postopka
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča, da ni podan obnovitveni razlog po določbi 1. točke 249. člena ZUP ter da tožnik obnove postopka ni predlagal v roku 1 meseca kot določa 1.odstavek 252. člena ZUP. Zato utemeljeno ni ugodilo njegovemu zahtevku, da se mu v obnovi postopka prizna čas zaposlitve pri X.Y. od 5.11.1930 do 10.4.1941 v zavarovalno dobo na podlagi prič.
Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji člen 20, 20/2, 20/3. Sklep o valorizacijskih količnikih za preračun plač iz prejšnjih let na raven plač iz leta 1998 člen 1.
Pri odmeri pokojnine, uveljavljene v letu 1990, se mora za čas prejemanja nadomestila pokojninske osnove uporabiti določbe 2. in 3. odst. 20. čl. Statuta SPIZ. Za določitev valorizacijskih količnikov je bil po 24. čl. statuta pooblaščen pristojni organ toženca. Ta je 16.2.1990 sprejel Sklep o valorizacijskih količnikih za preračun OD iz prejšnjih let na raven OD iz leta 1989. Zato se mora uporabiti količnik 1.640,6, ne pa količnik, za katerega se zavzema pritožba.
zavarovalna doba - pristojnost zavoda po ZPIZ člen 294/2
Prvostopno sodišče tudi pred ponovnim odločanjem in izvedlo vseh pravnih dejanj iz prvega razveljavitvenega sklepa. Zato je ostalo še vrsta odprtih vprašanj glede zatrjevane pretežne zavarovalne dobe na območju toženca in bo moralo pred ponovnim odločanjem opraviti pri pristojnem sodišču poizvedbe o pravnih naslednikih delodajalcev, pri njih pa poizvedbe o zatrjevanih zaposlitvah. Zato je bilo potrebno pritožbi toženca ugoditi.
Vrnitev v prejšnje stanje je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega, ne pa materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku.
Škodljive posledice zamude materialnega roka se ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre v 2. odst. 172. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za rok, ki velja za uveljavitev materialne pravice, konkretno pravice do izplačevanja družinske pokojnine in torej za materialni, ne pa za procesni rok.
Dejstva, ki kažejo na nevarnost, da bo dolžnik s svojim premoženjem ravnal tako, da bo preprečil ali precej otežil izterjavo denarne terjatve, mora sodišče ocenjevati kot celoto, ne pa le vsakega posameznega dolžnikovega ravnanje posebej.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da bi bili zaradi toženčevega znašanja nad otrokom, zanemarjanja in surovega ravnanja z njim, kar vse je pustilo na otrokovi duševnosti resne posledice ter zaradi toženčeve odvisnosti od mamil, osebni stiki med tožencem in otrokom v nasprotju z otrokovimi koristmi. Zato je te stike povsem pravilno omejilo tako, da jih je prepovedalo za dobo petih let.
izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske
Za obstoj izvenzakonske skupnosti je potrebna tudi trdnejša ekonomska skupnost, t.j. skupnost, v kateri združujeta partnerja denarna sredstva v skupnem (družinskem) proračunu in v kateri odločata o skupnih družinskih zadevah.
gradbena pogodba - jamčevanje za napake - garancija - rok
Ena izmed razlik med jamčevanjem za napake in garancijo je prav v tem, da lahko stranka zahteva odpravo napak ves čas garancijskega roka in notifikacija ni vezana na določen čas (6 mesecev) po odkritju napak - 502. člen ZOR.
Po sodni praksi začne teči enoletni rok za vložitev tožbe tudi od zadnjega dne sanacijskih del, ki so opravljena na zahtevo stranke, saj bi jo sicer izvajalec lahko izigral z navidezno pripravljenostjo odpraviti napake.