Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali v upravnem postopku pred organi, da bi se ugotovila, zavarovala ali iztirjala terjatev ( čl. 388 ), razen če upnik nato tožbo umakne ali pa odstopi od takega dejanja ( čl. 389/1 ZOR ). V primeru, ko pride do umika pobotnega ugovora, ki je nato nadomeščen z vložitvijo nasprotne tožbe, se šteje da je zastaranje pretrgano že z vložitvijo prvega dejanja, saj ni šlo za umik pobotnega ugovora z namenom odreči se sodnega varstva, temveč je šlo za spremembo oblike sodnega varstva in zato ne nastopijo posledice iz čl. 389 ZOR.
Ob popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, da ima tožeča stranka dopolnjenih le 6 let 5 mesecev in 9 dni slovensko švicarske pokojninske dobe, je sodišče prve stopnje zahtevek za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine utemeljeno zavrnilo, saj niso izpolnjeni pogoji po 2 alinei 56 čl. zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
ZPP (1977) člen 357, 357. ZDSS člen 14, 14/4, 14, 14/4.
pritožba - pritožbeni rok - zamuda pritožbenega roka
Rok za pritožbo iz 4. odst. 14. člena ZDSS je zakonski rok, ki ni podaljšljiv in velja v postopku pred Delovnimi sodišči tudi v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu.
Če pomorska terjatev ne bremeni zaustavljene ladje, ampak neko drugo ladjo, osebni dolžnik terjatve pa ni lastnik zaustavljene ladje, se ta ladja ne more zaustaviti z začasno odredbo z zaustavitvijo ladje.
Ker je pritožbeni rok prekluzivni materialni rok, s potekom katerega ugasne tudi pravica, je v členu 87/1 ZUP predpisana obvezna osebna vročitev stranki, ki ji je spis namenjen. Glede na to, da vročitev ni bila opravljena v skladu z navedenim členom ZUP-a, saj je bila odločba prvostopnega organa vročena družinskemu članu tožeče stranke 24.12.1992, s prvim naslednjim dnem ni začel teči pritožbeni rok v smislu člena 100/2 ZUP in tudi ni iztekel 29.12.1993. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila pritožba zoper prvostopno odločbo vložena pravočasno in dokončno odločbo toženca pravilno razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v meritorno odločanje.
Če je nesporen obseg skupnega premoženja, sporni pa so deleži, mora sodišče to vzeti za podlago odločbe. Trditev, da gre za skupno premoženje, je sicer pravna trditev, ki pa ima pomen dejanske trditve. V nasprotju s trditvami strank je zato odločitev, da tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo, ker naj bi bil sporazum zakoncev o deležih na stanovanju vnešen že v pogodbo o nakupu stanovanja, kjer sta kot kupca navedena vsak do ene polovice.
ZPP (1977) člen 83, 83. ZNP člen 37, 37. ZZad člen 23, 47, 23, 47. ZSReg člen 19, 36, 41, 19, 36, 41.
izpodbijanje - ničnost vpisa v sodni register
Pritožnik bi moral izpodbijati registrski sklep, s katerim je bil izbrisan iz sodnega registra, kajti, po 47. členu zakona o zadrugah, zadruga s pripojitvijo k drugi zadrugi preneha po samem zakonu. S pritožbo bi lahko izpodbijal v roku 8 dni od prejema sklepa (36. člen ZSReg) oziroma s tožbo bi moral uveljavljati ničnost vpisa - izbrisa, če temelji na neresničnih podatkih o veljavnem sklepanju na občnem zboru zadružnikov in sicer v roku 30 dni od dneva, ko je zvedel za razloge ničnosti (41. člena ZSReg).
Po 58. čl. SZ oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito in lahko lastnik kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja pri rednem sodišču, kar velja tudi za primer, ko ni prišlo do uskladitve stanovanjske pogodbe, ki jo je lastnik stanovanja v skladu s 34. čl. ZSR sklenil z občanom, z določili SZ (156. čl. SZ), pri čemer je v takem primeru odločilno vprašanje zakaj in iz katerih razlogov do uskladitve ni prišlo.
Po določilu člena 64/3 v zvezi s členom 59/3 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS 67/93) ugotovi sodišče, če spozna, da obstaja dolžnikova obveznost, z odločbo njegovo obveznost in mu naloži plačilo v skladu s pogoji iz sklenjene prisilne poravnave nasproti upniku, ki se je udeležil postopka prisilne poravnave, njegove prerekane terjatve pa se naknadno ugotovijo.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - izvenzakonska skupnost
Pravice, ki jih določajo pravila oziroma splošni akti veljajo lahko za izvenzakonskega partnerja samo, če je izvenzakonska skupnost izenačena z zakonsko v teh pravilih.
Za duševno bolečine zaradi neutemeljenega odvzema prostosti (63 dni) se prisodi pravična denarna odškodnina v znesku 700.000,00 SIT. Določitev odškodnine po dnevnih zneskih ni primerna.
Upravnik je samo zakoniti zastopnik lastnika stanovanja, zato ni aktivno legitimiran, da v svojem imenu sodno izterjuje uporabnino (najemnino) od uporabnika stanovanja.
Določilo 337. člena zakona o obligacijskih razmerjih ni kogentne narave. Stranka lahko skladno z načelom svobodnega oblikovanja obligacijskih razmerij - 10. člen ZOR, pobotno izjavo veže tudi na pogoj, da nasprotna stranka izjavi soglasje z pobotanjem.
Faktura, ki se glasi na tujo valuto - enako velja tudi na izpiske iz poslovnih knjig - ni verodostojna listina po 2. odst. 21. člena ZIP (glej Poročilo VSS 1/86 str.25).
Če je obveznost nastala v tuji valuti, je dopustna valutna klavzula (5. in 6. čl. zakona o deviznem poslovanju, Ur.l. RS št. 1/91), sicer pa je po 1. členu zakona o denarni enoti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 17/91) tolar edino zakonito sredstvo na območju Republike Slovenije. Prav tako velja določilo 2.odst.232. člena ZPP, da mora biti listini v tujem jeziku priložen overjen prevod.
ZDR člen 12, 12/1, 135, 12, 12/1, 135. ZTPDR člen 15, 15.
sklenitev delovnega razmerja - razporeditev v drugo organizacijo - pogodba o zaposlitvi
Pri prehodu delavcev od enega delodajalca k drugemu je potrebno ugotoviti, na podlagi katerega pravnega temelja je bil prehod opravljen, ali v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev (29. - 35. čl. ZDR) ali je šlo za prevzem po 15 čl. ZTPDR. V primeru prevzema delavcev po 15. čl. ZTPDR po mnenju pritožbenega sodišča sklenitev pogodbe o zaposlitvi po 12. čl. ZDR ni konstitutivni element delovnega razmerja, temveč je predloženo pogodbo o zaposlitvi potrebno presojati po 135. čl. ZDR.
Tožeča stranka kot upokojenec s polno pokojninsko dobo, ob ponovni zaposlitvi s 1.1.1972 glede na tedaj veljavno ureditev zaposlovanja upokojencev (3. odst. 38. čl. TZPZ) ni mogla ponovno pridobiti lastnosti zavarovanca. Ker je sodišče prve stopnje ob sicer pravilni ugotovitvi, da je od 3.1.1972 (pravilno 1.1.1972) bila v delovnem razmerju, zmotno zaradi neupoštevanja tedanje pravne ureditve "zaposlovanje upokojencev" zaključilo, da je bila tožeča stranka nazadnje zavarovanec pri toženi stranki, je bilo potrebno izpodbijano sodbo spremeniti in zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine zavrniti, saj niso izpolnjeni pogoji po 1. odst. 254. čl. ZPIZ.
Prvostopno sodišče je listinske dokaze pravilno ocenilo in zaključilo, da je podan obnovitveni razlog po 1. točki 249. člena ZUP in da toženec tudi ni zamudil 30 dnevni rok po 252. členu ZUP ter je zato njegova odločba, izdana v obnovi postopka po uradni dolžnosti zakonita. Tožnikov zahtevek, da se mu tudi po 1.9.1993 izplačuje akontacijo vojaške pokojnine je utemeljeno zavrnilo.
pokojninsko zavarovanje - družinska pokojnina - pokojninska doba - naknadno priznanje pokojninske dobe - povečanje odmerjene pokojnine
Pravilno je stališče prvostopnega sodišča, da se v primeru naknadnega priznanja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, takšna doba v skladu z 2. odst. 185. čl. ZPIZ upošteva le za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine. V predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni nobene zakonite podlage za oblikovanje pokojninske osnove zaradi odmere višje družinske pokojnine na način, kot to zahteva tožnica, zaradi česar je prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo zahtevek utemeljeno zavrnilo.