SZ člen 128, 128/2, 147, 148, 148/2, 128, 128/2, 147, 148, 148/2. ZSR člen 60, 60/3, 60, 60/3.
sklenitev kupne pogodbe - zavrnitev zahteve za nakup stanovanja - gradnja stanovanjske hiše
Čeprav je tožnik, v času vložitve zahteve za nakup stanovanja in v času uveljavitve SZ, že gradil hišo, samo to golo dejstvo ne upravičuje zavrnitve tožene stranke za sklenitev kupne pogodbe in je zato prvo sodišče utemeljeno preverjalo, ali je bilo tožniku mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov po 3. odst. 60. člena ZSR v zvezi z 2. odstavkom 128. člena SZ.
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe ZPP, ker je tožeči stranki odreklo pravico, predlagati dokaze, nato pa ugotovilo, da trditev ni dokazala
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/2-2, 137, 137/1, 137/2-2.
prijava terjatve - rok
Če terjatev upnika izvira iz pravnega razmerja med njim in stečajnim dolžnikom izpred nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka, nastane pa po izteku roka dveh mesecev od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka v uradnem listu iz 1. odst. 137. člena ZPPSL, potem prijave take terjatve ni moč zavreči kot prepozne samo zato, ker je bila vložena po izteku tega roka.
nepravdni postopek - stranska intervencija - prenehanje izvenzakonske skupnosti - določitev najemnika stanovanja
1. Stranske intervencije v nepravdnem postopku ni, ker se po 19. čl. ZNP status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. 2. Določbe 57. čl. SZ se ne uporabljajo, kadar je najemna pogodba sklenjena za službeno stanovanje, razen če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače. 3. Določbe 57. čl. SZ se uporabljajo tudi ob prenehanju izvenzakonske skupnosti.
škoda v zvezi s pogajanji - prostovoljno premoženjsko zavarovanje - kontrahirna dolžnost
Povrne se le tista škoda, ki je nastala v zvezi s pogajanji, ne pa posredna škoda zaradi nesklenitve pogodbe. Pri prostovoljnem premoženjskem zavarovanju ni dolžnosti sklepanja pogodb na strani zavarovalnice.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - pravica do odkupa stanovanja
Tožnik ni upravičen do odkupa stanovanja po 117. čl. SZ, če je njegov oče, ki je bil imetnik stanovanjske pravice, umrl pred uveljavitvijo navedenega zakona, tožnik pa v času uveljavitve SZ ni bil uporabnik tega stanovanja.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja - zloraba pravice
Ker je tožnica potem, ko ji je bilo sredi leta 1992 dodeljeno drugo stanovanje v najem, iz spornega stanovanja izselila, predstavlja njen vztrajanje pri pravici do odkupa stanovanja zlorabo pravice.
Če tožena stranka v ugovoru in tekom pravde ni zanikala poslovnega razmerja s tožnico in tudi ni zatrjevala, da je račune pravočasno plačala, zadostuje za dokazovanje dolžnih obresti obračun, ki vsebuje podatke o računih in fakturnih zneskih ter zamudi pri plačilu.
Po ugotovitvi izločitvene pravice se stečajni dolžnik ne more upreti izdaji sklepa o izročitvi dela premoženja, na katerem obstoji priznana izločitvena pravica, upniku (na primer z ugovorom, da je pridobil pridržno pravico ali z začasno odredbo o zasegu istega premoženja upniku in izročitvi v hrambo stečajnemu dolžniku).
ZPP (1977) člen 74, 74/5, 378, 378/2, 74, 74/5, 378, 378/2. ZIP člen 267, 267.
delitev skupnega premoženja zakoncev - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zahteva za izločitev sodnika - zavrnitev zahteve - pritožba zoper končno odločbo
1. Nasprotna udeleženka, ki je bila s sklepom nepravdnega sodišča napotena na pravdo, da dokaže velikost svojega deleža na nepremičninah, ki spadajo v skupno premoženje, je upravičena vložiti predlog za izdajo začasne odredbe, s katero se predlagatelju prepoveduje pravno razpolaganje s skupnim premoženjem, ker v predlogu nastopa kot upnica v smislu 267. čl. ZIP. 2. Zoper sklep, s katerim se zahteva stranke za izločitev sodnika zavrne, ni posebne pritožbe (5. odst. 74. čl. ZPP). Takšen sklep je mogoče izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (2. odst. 378. čl. ZPP). V postopku za razdružitev premoženja strank je kot končno odločbo v smislu gornjega zakonskega določila potrebno šteti le sklep, s katerim se bo skupno premoženje razdružilo, ne pa odločbe o začasni odredbi, ki je bila izdana med tem postopkom.
ZPP (1977) člen 186, 186/1, 186, 186/1. ZDR člen 18, 135, 135/3, 18, 135, 135/3. ZDSS člen 14, 23, 14, 23. ZTPDR člen 23, 23. SKPG člen 30, 31, 30, 31.
presoja pogodbe o zaposlitvi
S prvo pogodbo o zaposlitvi po 3. odst. 135. čl. ZDR se delavcu ne more spremeniti razporeditev, na katero je bil razporejen ob uveljavitvi ZDK. S prvim razvrščanjem v posamezni tarifni razred se delavcu ne more zmanjšati osebni dohodek (31. čl. SKPG - 90). V pogodbi o zaposlitvi mora biti bruto osebni dohodek določen v abslutnem znesku in ne v točkah oz. relativni obliki. Kadar tožnik uveljavlja plačilo razlike v osebnem dohodku med DSS mora svoj zahtevek opredeliti po višini.
Navadna škoda je v izgubi ali zmanjšanju določenega premoženja. Pogosto se kaže v izgubi zaslužka za nazaj. Razlika med navadno škodo in izgubljenim dobičkom ni zmeraj jasna, kajti tudi od samega škodnega dogodka dalje se škoda utegne kazati kot izgubljeni dobiček. Vendar pa je poudarek na 3. odst. 189. čl. ZOR (izgubljeni dobiček) očitno v tem, da gre za škodo, ki do odločanja pred sodiščem prve stopnje še ni nastala.
Krajevna skupnost je motila posest tožnika s tem, ko je zaradi neporavnanih obveznosti glede izgradnje vodovoda zaprla ventil na vodovodni cevi, ki vodi v tožnikovo hišo, saj za takšno ravnanje ni imela pravne podlage v občinskem odloku.
Določba 2. odst. 160. čl. ZPPSL, ki pravi: "da se osebni dohodki delavcev dolžnika v višini izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo, do dneva ko je bil začet stečajni postopek, poravnajo kot stroški stečajnega postopka", opredeljuje le merilo višine prioritetnega izplačila (v višini izhodiščne plače določene s kolektivno pogodbo). Torej delavcem gre prioritetno izplačilo po določbah cit. člena ZPPSL le v primeru, da dejansko izplačani osebni dohodki niso dosegli izhodiščne plače, do višine le-te. Pri ugotavljanju višine prejetih osebnih dohodkov pa je potrebno upoštevati vse elemente plače oz. osebnih dohodkov, ki pa so bili dejansko delavcem izplačani in ne le višino izplačane osnovne plače.
pravica do odkupa stanovanja - porušenje stanovanja - nakup drugega primernega stanovanja
Pravica do odkupa stanovanja po 117. čl. SZ preneha, če se stanovanje tekom sodnega postopka poruši. V tem primeru tudi ne pride v poštev določba 129. čl. SZ, ki nalaga lastniku stanovanja, da je dolžan prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice zagotoviti nakup drugega primernega stanovanja, saj samodejno porušenje objekta ni eden izmed primerov, ki jih navedeni člen taksativno našteva.
V postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja (po čl. 145 ZIKS) je kot zavezanka za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi ali v obliki odškodnine pasivno legitimirana samo družbeno politična skupnost, ki je premoženje prevzela, ne pa podjetje ali kakšen drug pravni subjekt.
Pri opravljanju carinskih dejanj in plačilu carine mora špediter ravnati tako, kot to nalagajo naročiteljevi interesi. Pred začetkom carinjenja blaga je dolžan od naročitelja zahtevati vse potrebne podatke in dokazila, od katerih je odvisen znesek carine in drugih dajatev, ki se plačujejo za uvoženo blago.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za nepreskrbljenega zakonca - preživnina za določen čas
Sodišče mora določno ugotoviti pogoje za preživnino, to pomeni, ali je zakonec nepreskrbljen, ker nima sredstev za življenje. Ugotoviti je treba hkrati, da ni sposoben za delo, ali pa se ne more zaposliti. Toda nadaljnji pogoj za preživnino je, da je drugi zakonec sploh zmožen plačevati preživnino. Pri preživnini za določen čas je treba ugotoviti potrebo, da se zakonec vživi v nov položaj in da si uredi razmere. Obstoj teh subjektivnih in objektivnih okoliščin je pogoj za začasno preživnino.
ZVK člen 13, 13/3, 38, 13, 13/3, 38. ZIP člen 267, 267.
začasna odredba - nedenarna terjatev
Sodišče mora pri izdaji začasne odredbe odločiti na podlagi verjetnosti obstoja upnikove pravice in ne na temelju gotovosti in materijalne resnice. V zakonu o pravdnem postopku in v zakonu o izvršilnem postopku ni pravil in meril, kdaj je podana verjetnost obstoja terjatve, pač pa velja, da se odločanje o zavarovanju terjatve ne sme spremeniti v meritorno odločanje o pravici, za katero je podlaga materijalna resnica.