Po določilu 152. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS štev. 67/93 - v nadaljevanju ZPPSL) odloči o predmetu prodaje in prodajnih pogojih stečajni senat. Zoper ta sklep je dopustna pritožba po 13. členu ZPPSL v osmih dneh od nabitja na oglasno desko oziroma od vročitve. Odločitve o prodaji ni mogoče spodbijati s tožbo v pravdnem postopku, temveč s pravočasno pritožbo.
Stranka, ki izkaže pravni interes, lahko zaradi napak v postopku prodaje - torej tudi napak pri javni dražbi, zahteva s tožbo razveljavitev pogodb iz 4.odst. 154. člena ZPPSL.
V primeru, ko dediči sklenejo dedni dogovor, taka sklenitev dednega dogovora in podpis tega smiselno vsebuje dedno izjavo o priznanju dedne pravice. Razveljavitev dednega dogovora, ki ima po sodni praksi značaj sodne poravnave je možno uveljavljati le v pravdi, če je bila podaja povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali pod vplivom zmote.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 374, 365, 365/2, 374. ZOR člen 200, 200/1, 200, 200/1.
odškodnina za negmotno škodo - nesreča pri delu - vzročna zveza
Vzročna zveza predstavlja del pravno relevantnega dejanskega stanja in tako spada v področje pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi česar se pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe brez pritožbenih razlogov ne spušča v presojo pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje glede vzročne zveze med nesrečo in škodo.
krivdno ravnanje - odpovedni razlog - izpraznitev stanovanja
Če tožeča stranka opira svoj izpraznitveni zahtevek na obstoj krivdnih razlogov na strani najemnika stanovanja, ki opravičujejo lastniku odpoved najemne pogodbe nasproti takšnemu najemniku,sodišče nima podlage za presojo ali toženka biva v stanovanju nezakonito.Pri odločanju o tožbenem zahtevku se sme sodišče osredotočiti na obravnavanje dejstev, ki jih kot dejansko podlago v tožbenem zahtevku ponuja tožeča stranka.
Kadar gre za tožbeni zahtevek, ki se ne tiče denarnega zneska, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (člen 40/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Poznejša zvišanja ob nespremenjenem tožbenem zahtevku ne pridejo v poštev in so nerelevantna glede vprašanja spremembe stvarne pristojnosti sodišča.
ZOR člen 488, 488/1-2, 602, 602/2, 488, 488/1-2, 602, 602/2.
pogodba o delu - odgovornost za stvarne napake - terjatev
Izvajalec, ki od podizvajalca zahteva povrnitev zneska, za katerega mu je naročnik znižal ceno zaradi stvarnih napak, lahko z zahtevkom na tej podlagi uspe samo, če je znižanje cene dokončno, ne pa dokler naročnik zadržuje njeno izplačilo kot depozit do dokončne ugotovitve vzroka in obsega stvarnih napak.
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločalo hkrati o zahtevkih zoper prvega in zoper eventualnega toženca, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 354. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 191, 451, 451/4, 496a, 191, 451, 451/4, 496a. ZIP člen 55a, 55a.
razširitev zahtevka - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - gospodarski spor - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
V postopku v gospodarskih sporih se lahko v pritožbi navedejo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave (zakon o pravdnem postopku - člen 496a). Kadar teče pravdni postopek po ugovoru zoper izvršilni sklep po verodostojni listini, mora sodišče v skladu s 55a členom ZIP postopati kot v mandatnem postopku - torej ugotoviti, ali ostane naložitveni del izvršilnega sklepa v celoti ali delno v veljavi (4. odstavek 451. člena ZPP). Tožeča stranka nima procesne možnosti spremembe tožbenega zahtevka tako, da razširi izvršilni predlog in izvršilni sklep.
ZPP (1977) člen 489, 490, 491, 489, 490, 491. ZS člen 101, 101/1, 101/1-3, 101/1-5, 101, 101/1, 101/1-3, 101/1-5.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju
Okrožna sodišča so po določilu 101. člena Zakona o sodiščih (Ur.l.RS štev. 19/94 - v nadaljevanji ZS) stvarno pristojna ne-le za reševanje gospodarskih sporov ( 3. točka 101. člena ZS ), temveč tudi za sojenje v civilnih zadevah - spori v zvezi s stečaji in likvidacijami( 5.točka 101. člena ZS). Znotraj tako določene stvarne pristojnosti pa bo po določilih 489. do 491. člena še veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 35/91) potrebno presoditi, ali bo okrožno sodišče postopalo po posebnih določilih, ki veljajo za gospodarski spor.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - identičnost s tožbenim zahtevkom - nenadomestljiva škoda
Če je za preprečevanje uporabe sile ali nastajanja nenadomestljive škode to potrebno, se lahko z odredbo po 2. odst. 267. čl. ZIP odredi tudi tisto, kar sicer obsega sam zahtevek. Potencialne negativne posledice, (kot nadaljnja predpostavka za začasno odredbo po 2. odst. 267. čl. ZIP), niso temelj za izdajo začasne odredbe, ki bi preprečevala ogroženost izvršitve vtoževane nedenarne terjatve. Pod "nenadomestljivo škodo" je mišljena ogrožena realizacija odškodninske terjatve - ki bi tožniku zaradi čakanja s posegom v razmerje do konca postopka nastala.
Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti sodišče odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti (79. čl. ZTLR), pri tem pa ne more prepovedati vsakršnega nadaljnjega motilnega dejanja, ampak zgolj tako opredeljena motilna dejanja, kot jih je obravnavalo pri svojem odločanju.
Delovno sodišče je stvarno pristojno za odločanje o odškodninskem zahtevku delavca proti delodajalcu iz razloga, ker naj bi delodajalec za delavca nepravočasno posredoval podatke o njegovi plači za prejšnje leto, v zvezi z zahtevo delavca za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo.
ZPP (1977) člen 196, 196/1, 206, 196, 196/1, 206. ZOR člen 61, 1089, 1090, 61, 1089, 1090. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1.
odškodnina za nesrečo pri delu - izvensodna poravnava - stroški postopka - nastanek škode po sklenjeni poravnavi
1. Ne glede na sklenjeno izvensodno poravnavo o odškodnini za nesrečo pri delu, pripada oškodovancu pravica, da od povzročitelja škode zahteva večjo odškodnino, če je po sklenjeni izvensodni poravnavi prišlo do nadaljnjega nepredvidenega poslabšanja zdravstvenega stanja. Pri tem okoliščina, da se je oškodovanec s poravnavo odpovedal vsem nadaljnjim terjatvam, nima vpliva na to pravico.
S poravnavo o odškodnini za škodo, ki jo je oškodovanec utrpel, je zajeta lahko samo odškodnina za tiste škodljive posledice, ki so bile za stranki predvidljive v času sklepanja poravnave. Če je zatem prišlo do nepredvidljivega poslabšanja zdravja, lahko oškodovanec zahteva odškodnino, ki jo zaradi tega trpi, ne glede na to, da se je s poravnavo tej pravici odrekel. Zapisan dogovor o kritju vse škode oz. popolni poravnavi škode je potrebno razlagati tako, da se nanaša na vso že nastalo škodo in vse tiste posledice oz. bodočo škodo, ki sta jo stranki ob sklepanju poravnave predvideli ali pričakovali kot možno (1089. in 1090. ZOR-a), ne pa tudi za škodo izven teh okvirov.
2.Bivši udeleženec v postopku pred sodiščem združenega dela po uveljavitvi ZDSS nima položaja stranskega intervenienta, temveč stranke, če je predlagatelj (tožnik) zahteval v zahtevku v predlogu za sodno varstvo (oz. kasneje v tožbenem zahtevku), da se mu prisodi določena stvar oz. odmeri tudi v breme tega udeleženca.
Res je, da je odločba z dne 4.5.1993 o prenehanju obratovalnice po samem zakonu z dnem 21.2.1993, deklaratorne narave. Iz obrazložitve je razvidno, da je bilo izdano začasno obrtno dovoljenje, z dne 7.11.1989, zato, ker poslovni prostor ni izpolnjeval vseh predpisanih pogojev. Ker tudi po preteku treh let tožnik ni dostavil uporabnega dovoljenja za nov poslovni prostor, je SO L., Oddelek za urejanje prostora, izdal navedeno odločbo o prenehanju poslovanja obratovalnice po samem zakonu z dnem 21.2.1993. V izreku je določil tudi, da se po pravnomočnosti te odločbe izvrši zaznamek v registru obratovalnic, ki se vodi pri navedenem organu pod zap. št. 714. Odločba je postala pravnomočna 21.5.1993 in prvostopno sodišče pravilno zaključuje, da je odločba šele s pravnomočnostjo postala izvršljiva. Sodišče pravilno zaključuje tudi, da v skladu z določbo 18. člena zakona začne v konkretnem primeru teči 30 dnevni rok za prijavo pri zavodu od 21.5.1993, ne pa od 21.2.1993. Pritožbeno sodišče povsem soglaša z razlogovanjem prvostopnega sodišča, ki se je na tako stališče postavilo zato, ker je bil tožnik šele z odločbo z 4.5.1993, ki jo je prejel dne 6.5.1993, lahko seznanjen z njeno vsebino, zaradi česar ne more vzdržati smiselno pritožbeno stališče, da bi se moral prijaviti v 30 dneh po prenehanju obratovalnice z dnem 21.2.1993, saj je bil ta datum postavljen v navedeni odločbi za nazaj. Nesporno pa se je prijavil pri zavodu 16.6.1993, torej v okviru 30 dnevnega roka, šteto od 21.5.1993 dalje.
ZDR člen 30, 30/1, 30/2, 30, 30/1, 30/2. ZTPDR člen 17, 17/1, 17/2, 17, 17/1, 17/2.
razporeditev na drugo delovno mesto - začasno prenehanje potreb po delu - čakanje na delo
Zaradi razporeditve delavca na drugo, že oz. še zasedeno delovno mesto ne more biti delavec na tem delovnem mestu zakonito napoten na začasno čakanje na delo.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - odsotnost z dela zaradi bolezni
Vprašanje opravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni se v postopku prenehanja delovnega razmerja delavca zaradi 5 dnevnega neupravičenega izostanka kaže kot predhodno vprašanje, ki mora biti predhodno dokončno rešeno pred organi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Dokončno mnenje zdravniške komisije pri enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o priznanju upravičene odsotnosti delavca z dela zaradi bolezni je za delodajalca obvezujoča.
ZIP člen 76, 76/1, 168, 267, 267/1, 267/2, 268/1-1, 76, 76/1, 168, 267, 267/1, 267/2, 268/1-1.
začasna odredba - nedenarna terjatev - prepoved odtujitve in obremenitve - hramba - identičnost s tožbenim zahtevkom
Če upnik zahteva izročitev svoje premične stvari, ki je pri dolžniku, je začasna odredba s prepovedjo dolžniku odtujiti ali obremeniti to stvar nesmiselna in zato predlog za njeno izdajo neutemeljen. Če upnik zahteva izročitev (svoje) stvari v hrambo v zavarovanje tožbenega zahtevka na njeno izročitev, hkrati pa trdi, da bo stvar uporabljal za opravljanje svoje dejavnosti, je podana identiteta tožbenega zahtevka z zahtevkom iz začasne odredbe; taka začasna odredba bi presegla namen zavarovanja terjatve, ker bi pomenila izvršitev sodbe že pred njeno izdajo.